Zdravje mačke in nega

Pri domačih mačkah pogosto opazimo obolenje, ko je zadeva že resna. Ko mačka nima več apetita je to lahko eden od znakov mačje bolezni. Seveda obstajajo tudi izjeme: medtem, ko na primer psi ali zajci v primeru zobnih bolečin prenehajo jesti, to vedno ne velja za mačko.

Mačka je zdrava takrat, ko je brez bolečin, ne rabi zdravil in je v stanju živeti za mačke tipično in vrsti primerno življenje. Priporoča se, da mačko redno vodimo k veterinarju na preventivne preglede.

Pri mački s prostim izhodom, imate manjše možnosti, da si po lastni presoji ustvarite mnenje o zdravstvenem stanju vaše sostanovalke. Navsezadnje lahko ocenite stanje blata in urina le takrat, ko mačka obišče mačje stranišče. Če svojo “potrebo” opravlja izključno prosto v naravi, kot mačji lastnik skorajda nimate možnosti oceniti zdravja mačke na podlagi teh kriterijev.

Prosimo, upoštevajte, da blato, ki ga odvzamete za namen pregleda pri veterinarju, po možnosti vsebuje čim manj peska za mačke. Pomembno je, da v primeru, ko se zdravje mačke poslabša, nemudoma obiščete veterinarja. Zavedajte se, da nobena knjiga z nasveti in še noben tako strokoven tekst iz spleta ne more nadomestiti ocene strokovnjaka.

Katere so tipične mačje bolezni?

Gliste pri mačkah: okužba z glistami velja med mačkami s prostim izhodom za precej pogosto. Iz tega razloga so redna razglistenja v vsakem primeru priporočljiva. Infekcije s patogeni mikroorganizmi lahko pri mačkah povzročijo drisko, kar v določenih okoliščinah privede do hujšanja, dehidracijo ter slabo splošno stanje. V resnih primerih lahko pride do črevesne zapore ali vnetja trebušne mrene.

S pregledom blata je na srečo možno jasno identificirati izločena jajčeca. Za zdravljenje okužbe se uporablja zdravilo proti glistam.

Klamidija: gre za obliko vnetja očesne veznice (konjunktivitis), ki jo povzroči bakterija Chlamydophila felis. Očiten znak je solzenje oči, medtem, ko je po nekaj dneh lahko prizadeto tudi drugo oko. Pri težji obliki poteka bolezni se lahko oko težje poškoduje. Značilna spremljevalna simptoma sta tudi nahod in vročina.

Bolezen najpogosteje nastopi pri mladičkih in mladih mačkah v starosti od petih tednov do devetih mesecev. Prenaša se s kontaktom izločka iz oči obolele mačke. Obstaja tudi možnost, da se bakterija prenese tudi iz mačke na človeka. V zdravljenju so uspešni antibiotiki tetraciklini. Terapija naj bi trajala štiri tedne.

Pod določenimi, s strani veterinarja ocenjenimi predpostavkami, je priporočljivo cepljenje proti klamidiji. To pride v poštev, če je mačka izpostavljena večji nevarnosti za infekcije, na primer, če se nahaja v zavetišču za živali.

Toksoplazmoza: infekcija s parazitom toksoplazma (Toxoplasma gondii) se imenuje toksoplazmoza. Pri toksoplazmih gre za enocelične mikroorganizme. Parazit je razširjen po vsem svetu in napade poleg domače, tudi divje mačke kot npr. risa, ozelota in pumo. Mačka se lahko naleze preko blata drugih mačk ter s povzročiteljem okuženih uplenjenih živali, kot so miši in ptiči. Pri mačkah s prostim izhodom je nevarnost infekcije občutno višja kot pri notranjih stanovanjskih mačkah.

Očitni znaki bolezni so pomanjkanje apetita, izguba teže, letargija, težave z dihanjem, vročina, bruhanje, driska in vnetje mišic. Veterinar lahko postavi diagnozo ali je vaša mačka že prestala okužbo. Po že eni sami okužbi se pri mačkah pogost razvijejo pozitivna protitelesa v krvi.

Veterinar s pomočjo krvnega testa ugotovi ali je mačka okužena s toksoplazmozo. Sledi terapija z antibiotiki.

Steklina: je razširjena po vsem svetu. Do okužbe pride z ugrizom s steklino okužene živali, vendar tudi s kontaktom, kot sta lizanje in praskanje. Preko sline pride povzročitelj skozi rano ali sluznico v telo mačke in najde preko živčnega sistema pot v možgane. Od tam se virus razširi po celem telesu in med drugimi prehaja tudi v žleze slinavke.

Vse, s steklino obolele mačke, ne napadajo druge živali ali ljudi, nekatere se obnašajo izredno mirno. Do nastopa bolezenskih simptomov lahko mine tudi do 200 dni.

Približno dva do sedem tednov, od pojava infekcije, se začnejo kazati simptomi, kot so izguba apetita, glavoboli, vrtoglavica, bruhanje, vneto grlo in vročina. Živali postanejo nemirne, razdražljive in plašne, lahko se pojavi strah pred vodo. Zatem nastopijo fiziološki znaki kot hitro dihanje, pretiranje slinjenje, razširjene zenice, in krči. Na koncu sledijo epileptični napadi.

Že po treh do petih dneh nastopi smrt. Bolezen se lahko dokaže šele na mrtvi živali. Varno zaščito nudi le cepljenje proti steklini. Sledi revakcinacija po navodilih veterinarja, vsake 2 ali 3 leta. Cepljenje se priporoča za vse mačke s prostim izhodom.

Kaj lahko naredim za zdravje mačke?

Kot lastnik lahko naredite veliko, da vaš mačji ljubljenček ostane zdrav. Pomembno je, da v primeru suma bolezni obiščete veterinarja, ker so mačke, kot že opisano, nagnjene k temu, da ne kažejo znakov bolezni. Vedenje izvira iz življenja v divjini, kjer je bilo za mačko zelo nevarno, če je kazala znake bolezni, saj je tako postala lahek plen za druge plenilce.

Priporočljivo je smiselno cepljenje. Veterinar lahko na osnovi več dejavnikov odloči, katera cepljenja priporoča v primeru vaše mačke. Tudi za vas, kot lastnika mačke, bi bilo dobro, da se seznanite o tem, katera cepljenja so na voljo in kako pogosto bi jih naj izvajali.

Za cepljenje velja načelo: toliko, kot je potrebno, vendar čim manj. Stoodstotne zaščite pred boleznijo ne more zagotoviti nobeno cepivo. Vsekakor je korist enega cepiva še vedno občutno večja kot s tem povezano tveganje.

Tudi redno razglistenje je obvezno, če pojav glist v določenih pogojih predstavlja nevarnost tudi za človeka, v kolikor ima le-ta oslabljen imunski sistem. Enako velja za otroke.

V prvi vrsti je zelo cenjena tudi homeopatija. Z njeno pomočjo lahko pozitivno vplivamo na zdravje mačke. Vendar se je potrebno zavedati, da delovanje homeopatskih zdravil ni bilo nikoli zadostno raziskano in tako nikoli splošno priznano. Zatorej se je priporočljivo posluževati sredstev uradne medicine.