Alergije pri mačkah 

Alergija je lastna reakcija telesa na običajno neškodljive snovi (alergene ali antigene), pri katerih telo tvori določene zaščitne beljakovine, tako imenovana protitelesa. Ta reakcija antigen-protitelo lahko na koncu privede do različnih sekundarnih reakcij, ki lahko poleg neškodljivega vnetja kože povzročijo tudi življenjsko nevarne situacije. Načeloma lahko na vsako pasmo mačk vpliva prekomerna imunska reakcija, do česar lahko kadar koli pride spontano.

Da bi bolje razumeli, kako se lahko razvijejo alergije pri mačkah in katere bolezni so posledica tega, delimo alergijske reakcije na naslednje štiri tipe:

1. Takojšnji tip:

• Običajno se pojavi v nekaj sekundah ali minutah
• Je najpogostejši tip pri mačkah
• Tvorba protiteles IgE, ki vodijo do močnega povečanja histamina v telesu
• Primer: alergijska astma

2. Citotoksični tip:

• Pojavi se v nekaj urah
• Povezave med celično vezanimi antigeni in lastnimi telesnimi protitelesi (imunoglobulin G, IgG) vodijo do nastanka imunskih kompleksov, ki v nato povzročijo uničenje telesnih celic, kot so krvne ploščice (trombociti) ali rdeče krvničke (eritrociti).

3. Arthus ali vrsta imunskega kompleksa:

• Pojavi se v nekaj urah
• Tudi tvorba imunskih kompleksov med antigeni in protitelesi, vendar ta reakcija ni vezana samo na celice, ampak tudi na proste mobilne antigene
• Primer: alergijsko vnetje krvnih žil (vaskulitidi)

4. Zakasnjeni tip:

• Pojavi se šele po nekaj urah ali dneh
• Nekatere imunske celice (limfociti T) pritegnejo druge imunske celice k alergenu in tam povzročijo vnetje
• Primer: zavrnitev presaditve po operaciji

Okoljske alergije (atopije)

Tako kot ljudje lahko tudi mačke razvijejo alergije na različne okoljske alergene, kot sta cvetni ali hišni prah. Slednji običajno povzroči alergijsko vnetje kože skozi vse leto, medtem ko se alergija na cvetni prah običajno pojavlja sezonsko. Nadaljnji primeri drugih zračnih alergenov so spore različnih plesni ali dišave, ki jih lahko vsebuje mačji pesek.

Alergija na bolšjo slino

Alergijske reakcije pri mačkah so posebej pogosto posledica okužbe z bolhami oz. natančneje, z njihovo slino. Običajno se pri prizadetih mačkah na hrbtu pojavijo vnetni vozliči, kar je poznamo tudi kot miliarni dermatitis. Pogostejše lizanje zaradi hude srbečice lahko povzroči bakterijske ali glivične sekundarne okužbe, ki poslabšajo vnetje kože.

Odkrijte našo izbiro izdelkov za zaščito pred zajedavci!

Alergije na hrano

Poleg alergije na bolšjo slino se pri mačkah pogosto pojavlja tudi alergija na hrano.

Ta se lahko razvije spontano in poleg srbečice povzroči bruhanje ter drisko. Pomembno je razlikovati med alergijo na hrano in intoleranco na hrano, ki pa ni posledica imunsko posredovane preobčutljivosti.

Odkrijte našo ponudbo hrane za občutljive mačke!

Mačji eozinofilni granulomski kompleks (EGK)

Za to mačjo alergijsko bolezen ni znan natančen vzrok. Predvideva se, da alergijo sproži okužba z bolhami. Bolezen vodi do močnih obrambnih reakcij imunskega sistema, ki privedejo do vnetnih vozličev (eozinofilne granulome) in včasih hude bolečine, zlasti v predelu gobca. Poleg vnetja sluznice se lahko vnetje pojavi tudi na drugih predelih kože, na primer na glavi ali na notranji strani stegen.

© chalabala / stock.adobe.com

Simptomi alergije pri mačkah

Klinična slika alergije pri mačkah je zelo spremenljiva in lahko vključuje naslednje simptome:

• Huda srbečica: drgnjenje ob predmete in praskanje
• Izpadanje dlake (alopecija)
• Želodčno-prebavne težave: slabost, bruhanje, driska
• Sekundarne bakterijske okužbe: vnetje kože in drugih organov
• Alergijska astma in anafilaktični šok: nenadna življenjska nevarnost zaradi oteženega dihanja

Diagnoza

Če vaša mačka kaže znake alergije, se obrnite na veterinarja. Ta lahko z izključitveno diagnozo izloči morebitne alergene in prepreči poslabšanje simptomov. Med anamnezo (povpraševanjem) bo lastnika povprašal glede pomembnih informacij o odkrivanju možnih alergenov. Na primer, pojav alergije na slino bolh je zelo malo verjetna, če mački skozi vso leto dajemo učinkovito preventivo proti bolham.

Po drugi strani pa je sezonsko povečanje alergijskih recidivov znak alergije na cvetni prah.

Anamnezi sledi splošni klinični pregled, ki poda informacije o splošnem zdravstvenem stanju mačke. Na primer, z rektalnim termometrom lahko veterinar izmeri dihanje in srčni utrip ter notranjo telesno temperaturo.

Če mačka ne pokaže hudih sprememb vitalnih parametrov, se lahko začne poseben pregled.

Namen posebnega pregleda je ugotoviti vzrok alergije s pomočjo posebnih testov. Alergijo na hrano diagnosticiramo s tako imenovano izločevalno dieto, nenadno in dolgotrajno spremembo hrane. Če se simptomi mačke izboljšajo, lahko domnevamo, da je rezultat pozitiven. Da potrdimo svoj sum, mački spet ponudimo staro hrano. Če mačka ob zaužitju stare hrane znova pokaže klinične znake alergije, potem je verjetno alergična na hrano.

V kolikor pa alergenov ni mogoče prepoznati z izključevalno diagnostiko, lahko veterinar uporabi še bolj specifične teste, kot so kožni test (intradermalni test) ali krvni test (serumski test). Z njimi lahko prepozname alergene, čeprav rezultati žal niso vedno zanesljivi.

Terapija

Terapija alergije pri mačkah je odvisna od vzroka pojava alergije in velikosti klinike.

Za izboljšanje kakovosti življenja ali celo verjetnosti preživetja prizadete mačke bodo morda potrebni naslednji ukrepi zdravljenja:

• Antialergijska zdravila (npr. antihistaminiki)
• Imunosupresivi (npr. kortizon ali atopika)
• Protivnetni šamponi ali kapljice Spot On
• Sekundarne okužbe: antibiotiki (po testu odpornosti) ali antimikotiki
• Desenzibilizacija z vseživljenjsko uporabo individualno pripravljenih serumov alergenov

Prognoza

Alergije pri mačkah so zelo pogoste in so običajno blage. V nekaterih primerih pa lahko pride do hudih anafilaktičnih šokov, ki so zaradi oteženega dihanja lahko usodni. Zato je zelo pomembno, da v takem primeru preprečimo nadaljnjo pojavitev alergij.

Preprečevanje

Alergije se lahko pojavijo kadar koli. Vendar pa je za zmanjšanje tveganja za razvoj alergije ali nadaljnjih alergijskih ponovitev mogoče sprejeti naslednje profilaktične ukrepe:

• Izogibajte se stiku z znanimi alergeni
• Redna profilaksa proti bolham (npr. kapljice Spot On ali ovratnice)
• Desenzibilizacija