Himalajska mačka

Ta ljubka pasma mačk, ki izvira iz Anglije, je rezultat parjenja siamske mačke in perzijske mačke. Zaradi značilnih točkovnih znamenj na obrazu je dobila tudi ime »perzijka z masko«. Včasih lahko najdete tudi poimenovanje »perzijska mačka color-point«. Nekateri himalajske mačke označujejo kot samostojno pasmo. Drugi jo vidijo bolj kot posebno različico perzijske mačke.

Zgodovina

V dvajsetih letih 20. stoletja sta vzrediteljica mačk Virginia Cobb in raziskovalec na harvardski medicinski fakulteti, doktor Clyde Keeler, postavila temelje novega vzrejnega programa. Dr. Clyde Keeler je takrat raziskoval gen, ki je odgovoren za nastanek barvnih točk pri mačkah.

Cilj vzrediteljice in raziskovalca v tistem času je bil vzrediti mačko z dlako perzijke, ki ima hkrati modre oči in označbe siamske mačke. Tako se je skotila himalajska mačka.

Izgled

Himalajska mačka je srednje velika do velika, njeno telo pa je kratko – kar opisujejo kot »cobby«.
Noge so kratke in tršate, kostna struktura pa je precej močna. Telesna zgradba himalajske mačke je precej čokata. Ima čokate noge, širok prsni koš in širok hrbet. Teža te razmeroma redke pasme je običajno precejšnja: samci tehtajo do 10 kg, samice pa do 8 kg.

Njihova ušesa so precej majhna in zaobljena. Okrogle oči so velike in široko razmaknjene. Vedno so modre in hkrati zelo sijoče.

Dlaka je dolga, zelo svilnate teksture, z gosto poddlako. Himalajska mačka je na voljo v barvah dlake Seal Tortie, Seal Point in Blue Point. Njen rep je močan in košat, ter skladen s preostalim telesom. Himalajska mačka ima dolgo dlako kot perzijska mačka – in zelo edinstvene »točke« na predelu obraza, ušes, tačk in repa, tako kot siamska mačka.

Mimogrede, himalajska mačka je na voljo v tradicionalnem in ekstremnem »izgledu«.

Značaj himalajske mačke

»Perzijska mačka, preoblečena v siamsko« – tako ljubitelji himalajske mačke pogosto poimenujejo ta kosmata bitja s špičastim nosom. Himalajsko mačko namreč uvrščamo med standardne perzijske mačke. Vendar je po naravi bolj podobna siamski mački. Značaja obeh pasem mačk, iz katerih je bila himalajska mačka vzrejena, pa sta zelo različna. Siamski del se kaže v njihovem živahnem značaju, nežnost in prijetnost pa nakazujeta na osebnost perzijske mačke.

Himalajka svojo naklonjenost najraje izkazuje ljudem, ki jim zaupa in so ji še posebej pri srcu. Nekoliko je izbirčna pri tem, komu nameni svojo ljubezen. Z ljudmi, ki so osvojili njeno srce se potem še posebej rada crklja. Ta mačja kosmatinka je v bistvu zelo navezana na svojega ljubljenega sostanovalca-človeka. Ne pozabite svojo himalajko spodbujati z različnimi mačjimi igračami, da jo dovolj zaposlite. Občutljiva himalajka se ne počuti dobro v hrupnih okoljih ali preveč aktivnih gospodinjstvih. Njeni naravi bolj ustreza mirno okolje z mirnimi ljudmi.

Nega in reja

Dolgo dlako himalajske mačke morate vsak dan negovati z mačjo krtačo, da bo ohranila privlačen videz te lepotice. To tudi krepi vez med vami in vašo ljubljeno kosmatinko. Dlaka, podedovana od perzijske mačke, se tudi hitro zapleta in je nagnjena k vozlanju.

Svojo »himalajko«, kot jo ljubeče imenujejo, morate redno kopati. Redno ji čistite tudi obraz, da bo vaša ljubljenka ostala čista in zdrava. Zaradi dolge dlake se v tačke hitro ujamejo kakšni delčki. Če je le mogoče, morate tudi te nežno očistiti.

Himalajska mačka je lahko nagnjena k pridobivanju telesne teže. Zato se morate zavedati njene prehrane in spremljati telesno težo. Na žalost je himalajska pasma razmeroma dovzetna za različne bolezni. Tako je običajno nagnjena k boleznim dihal. Zaradi vprašljive vzreje je lahko nos himalajske mačke celo tako zašiljen, da ima težave z dihanjem. Zaščitniki živali pogosto upravičeno izražajo zaskrbljenost glede vzreje.

Prehrana himalajske mačke

Pri hranjenju himalajke je treba upoštevati, da je nagnjena k pridobivanju teže. Razen tega za njih veljajo enaka prehranska priporočila kot za druge pasemske in nepasemske mačke. Uporabljajo se lahko naslednji načini prehranjevanja:

Nekateri strokovnjaki opisujejo surovo hranjenje (BARF) kot vrsti najprimernejše, saj se najbolj približa naravnemu načinu prehranjevanja mačk. Največji delež naravno izbrane hrane predstavlja surovo meso. Zelo majhen delež pa predstavlja žito, ki ga mačka na primer zaužije z vsebino mišjega želodca.

Mokra hrana ima to prednost, da je vsebnost vlage v hrani približno 80%. To je dobro, saj mačke običajno zaužijejo malo tekočine. Z mokro hrano je torej zagotovljen vnos zadostne količine tekočine. Zaradi nevarnosti alergij ali preobčutljivosti, hrana ne sme vsebovati nepotrebnih kemičnih sestavin. Tudi druga polnila, stranski proizvodi ali konzervansi lahko škodujejo vašemu hišnemu tigrčku. Če je hrana visokokakovostna, ima lahko tudi nepričakovano prednost, saj bodo mačji iztrebki manj smrdeli. Pri mokri hrani poskrbite, da boste uporabljali le visokokakovostne izdelke. Ti niso nujno dražji od tistih nižje kakovosti. To vam bodo pokazali rezultati testov priznanih inštitutov. Visokokakovostna hrana ima visok delež visokokakovostnih beljakovin in je za mačji želodec lahko prebavljiva. Zagotavljati mora energijo, vendar brez povečanja telesne mase.

Suha hrana ima nekaj kritikov, a tudi veliko zagovornikov. Nekateri strokovnjaki za mačke hranijo izključno s suho hrano. Pednost je, da je za človeškega sostanovalca zelo “priročna”: v nasprotju z mokro hrano ne povzroča negativnega vonja, tudi če jo pustimo dlje časa odprto. Pri hranjenju s suho hrano, še posebej, če mačko hranite izključno na ta način, poskrbite, da bo zaužila dovolj tekočine. To lahko zagotovite tako, da napajalnike ali posodice z vodo postavite na ločeno mesto od posodic za hrano. Navsezadnje mačka v svojem naravnem okolju oboje uživa ločeno.

Kako najdem pravega vzreditelja?

Resne vzreditelje vedno prepoznate po določenih značilnostih. Na primer po tem, da so mačke vključene v gospodinjstvo ali družinsko življenje vzreditelja. Tako je zagotovljeno tudi, da so mačji mladički ob prihodu v vaš dom že seznanjeni s tipičnimi gospodinjskimi zvoki, kot so sesalniki in druge glasne naprave. V nasprotnem primeru bi lahko bili mladiči precej prestrašeni zaradi neznanih pošasti, ki se drugače ne pojavljajo v naravi.

Seveda imajo mnogi vzreditelji še vedno ločeno mačjo sobo, kjer se lahko mladiči dodobra razgibajo na praskalnikih in plezalih. Vzreditelj naj bo tudi član priznanega vzrejnega društva. Tu se vzreditelji medsebojno podpirajo. Zaupanja vreden vzreditelj mačk je tudi svetovalec in ga po namestitvi še vedno zanima dobro počutje mačk, ki so pri njemu odraščale. V skladu s tem vam bo z veseljem in strokovno odgovoril na vsa vprašanja o himalajski mački. Vzreditelja povprašajte o starših mladičev in tudi o pogostosti legel. Dobri vzreditelji mačk so strokovnjaki za genetiko in razumejo katerih pasem mačk nikakor ne bi smeli pariti.

Higiena je zelo pomemben dejavnik. Zanesljivega vzreditelja prepoznate predvsem po tem, da so mačje posodice in mačja stranišča v brezhibnem stanju. Za mačke velja, da so izredno čiste in pripisujejo poseben pomen redno in temeljito očiščenemu mačjemu stranišču. Večina dobrih vzrediteljev je specializirana za eno ali dve pasmi, saj vzreja mačk zahteva veliko strokovnega znanja. Zelo pomembno je tudi, da mačji mladiči iz odgovorne vzreje odidejo v nov dom šele po 12. tednu starosti in običajno ne posamično, temveč skupaj s sorojencem. Dober vzreditelj bo z vami sklenil kupoprodajno pogodbo. Ta med drugim določa kako ukrepati, če pride do nepričakovanih težav z mačjim mladičem. Vzreditelj vam bo dal nasvete tudi o tem, kako hraniti nove mačje kosmatince, ki bodo odslej bogatili vaš dom. Tudi vaša intuicija je dragocen in nepogrešljiv svetovalec pri izbiri pravega vzreditelja.

Ali boste izbrali mačko iz zavetišča ali od uglednega vzreditelja, je povsem odvisno od vas..