Ocelot

Oceloti so samotarji. Lovijo predvsem ponoči ali ob mraku, podnevi pa spijo. V oblačnih in hladnih dneh se včasih odpravijo na pot še pred sončnim zahodom.

Običajno pa dan preživijo skriti v drevesnih duplih ali visoko na vejah. Te živali ne znajo le plezati, ampak so tudi dobre plavalke.

Na preži

Ponoči se oceloti sprehajajo po svojem ozemlju. V iskanju hrane prehodijo več kilometrov na dan, pri čemer gredo samci dlje kot samice. Velikost ozemlja je lahko od 2 do 31 kvadratnih kilometrov. Samci imajo običajno večje ozemlje kot samice.

Oceloti svoje teritorialne meje označujejo z urinom in iztrebki ter praskami na drevesih. Teritorij samcev in samic se lahko deloma prekriva, medtem ko istospolne živali na teritoriju niso zaželjene.

Ocelot se prehranjuje z glodavci kot so aguti, drevesni ježevci in svizci, pa tudi z večjimi sesalci kot so vriskači, lenivci in manjši jeleni.

Čeprav znajo dobro plezati, te mačke večinoma lovijo na tleh. Kljub temu občasno ujamejo kakšno ptico. Drugi plen ocelotov so plazilci kot so legvani, kajmani in kače, pa tudi dvoživke, ribe, raki in žuželke.

Običajno lovijo med tekom. Lahko pa tudi potrpežljivo čakajo na svoj plen. Nekateri oceloti, na primer, iščejo brloge agutijev in čakajo, da glodavci pridejo na plano.

Samci in samice se srečujejo le pri parjenju. V hladnejših regijah se parijo jeseni. V tropskem območju ni ustaljene sezone parjenja.

Samica po približno 80 dneh brejosti skoti enega do tri mladiče, ki jih vzgaja sama. V ta namen zgradi zaščiteno gnezdo, na primer v drevesni duplini ali skalni votlini.

Mladiči se skotijo slepi, težki od 200 do 280 gramov. Po približno dveh tednih mladiči odprejo oči. Teden kasneje pa shodijo.

Kako majhni oceloti odrastejo

Mladiči spremljajo mater na lovu in postajajo vse bolj samostojni. Pri približno treh mesecih se odpravijo na samostojno pot. Vendar pa mati še dve do tri leta prenaša odraščajoče mladiče na svojem ozemlju, po tem si morajo najti svoje ozemlje.

Naravni sovražniki ocelotov so večje plenilske mačke kot so jaguarji in pume, pa tudi velike kače in ptice ujede.

Žrtve lova in uničevanja okolja

Največjo grožnjo predstavlja človek. Živali so v preteklosti intenzivno lovili, zaradi njihovega krzna. Danes je trgovina z ocelotovim krznom prepovedana z Washingtonsko konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami (CITES). Občasno pa se živali še vedno nezakonito lovi.

Večja grožnja od lova pa je uničevanje njihovega življenjskega okolja. Živali za uspešen lov potrebujejo zavetje podrastja in grmovja. V naseljenih regijah je veliko živali tudi žrtev cestnega prometa.

Ocelot trenutno ni ogrožen

Odkar je ocelot zaščiten, se je njegova populacija marsikje obnovila. Zato je vrsta trenutno klasificirana kot “neogrožena”. Vendar bi nenehno krčenje deževnih gozdov in degradacija okolja lahko ta uspeh kmalu izničila.