Perzijska mačka

»Plišasta« perzijska mačka je ena najbolj priljubljenih mačk. Presenetljivo je, da v Perziji imenovana kot »Gorbe-iyāāni« (iranska mačka)‚ pripada najstarejšim pasmam mačk – in to, čeprav Perzijci, ki jih danes poznamo, sploh ne prihajajo iz Orienta!

Zgodovina

Do sedaj se je domnevalo, da perzijska mačka izvira iz dolgodlake mačke iz Orienta. V 17. stoletju so bile prvič v Evropo pripeljane dolgodlake mačke – mačke, ki so izvirale iz takratne Perzije, današnjega Irana, naj bi postavile temelje za perzijsko mačko. Vendar pa prvotne perzijke nimajo veliko skupnega z današnjimi pasmi mačke – ni čudno, nedavne znanstvene ugotovitve kažejo, da predniki perzijskih mačk, ki jih poznamo, prihajajo iz Rusije. Genetska analiza genoma perzijskega mačka kaže, da perzijska mačka izvira iz ruskih dolgodlakih domačih mačk in ni v sorodu z azijsko vrsto.

Zanimivo je, da se je ime »perzijska« pojavilo šele z ustanovitvijo prvih vzrejnih društev v začetku 20. stoletja. Do takrat se je za dolgodlake mačke uporabljal izraz »angora mačka«. Od takrat se je vzrejni standard današnje perzijske mačke nekajkrat spremenil. Sčasoma se je več poudarka dalo na zaokroženo čelo in krajši obrazni del lobanje, tudi dlaka je vedno bujnejša in zaradi več podlanke deluje še mehkejša. To je postala tudi slabost pasme. Z naraščajočo priljubljenostjo perzijske mačke so se pojavili številni vzreditelji, predvsem v ZDA, ki so mačke parili brez upoštevanja zdravstvenih slabosti in so ustvarjali vedno bolj ekstremno vzrejno sliko: kratek nos s solznimi očmi in nagnjenostjo k vnetjem v nosu in žrelu, kot tudi težave pri vnosu hrane in težave z dihanjem, so perzijski mački dali ugled “mučna vzreja”. Toda kaj pomeni »mučna vzreja« dejansko – in, ali bi se naj sodobne perzijske mačke 21. stoletja še vedno opisovale kot »mučna vzreja«? Več o tem si lahko preberete v poglavju “Zdravje”.

Izgled

Dolga, fina dlaka z veliko podlanke je ena od izjemnih značilnosti perzijske mačke. Vsaka mačka z dolgo dlako pa ni perzijska mačka – da bi ustrezala standardu pasme, mora perzijka imeti veliko več kot dolgo dlako!

Na videz perzijske mačke vplivajo tri različna vzrejna društva, ki dajejo prednost različnim lastnostim. Perzijska mačka mora biti praviloma srednje velike do velike rasti. Maček tehta do sedem kilogramov, mačka do šest kilogramov. Telo držijo nizke, čokate noge. Šopi dlak med prsti okroglih šap so vsekakor dobrodošli! Poleg dolge dlake je tudi obraz perzijske mačke značilen za to pasmo. Okrogla, široka lobanja z okroglimi ušesi, idealno s šopi dlak in zelo kratek nos. Nosni greben se mora končati med očmi, tako imenovani “Stopp” ne sme biti niti nad zgornjo veko niti pod spodnjo veko. To daje perzijki zelo značilen videz, vendar lahko privede do določenih zdravstvenih omejitev, kar je privedlo do velikih kritik ekstremnih vzrediteljev perzijk. Več o tem kasneje. Obstajajo vzreditelji, ki raje uporabljajo staro pasmo z dolgim nosom. Vendar to ne ustreza več veljavnemu vzrejnemu standardu.

Pri perzijski mački se pojavljajo skoraj vse znane barve. Enobarvne živali so lahko črne, bele, rdečkaste in modrikaste, prav tako rjave („chocolate“), golobičasto sive („lilac“) in kremne. Ampak to še ni vse: dvobarvne in tribarvne („Schildpatt“) perzijke so prav tako priljubljene kot perzijske mačke eksotične barve „Smoke“: medtem ko je večino dlake obarvane, ostanejo koreni dlake srebrno beli. Če so obarvane le konice dlake in je večina dlake srebrno siva, se barva imenuje „Shaded“.

Perzijske mačke imajo skupni standard pasme z eksotičnimi mačkami in Colourpoints. Razlikujejo se le po dolžini dlake, teksturi in barvi: Tako je bila leta 1933 v eni od evropskih pasemskih združenj priznana pasma „Exotic Shorthairs“ (eksotična perzijka). Po zgradbi telesa in karakterju ustreza perzijski mački, vendar ima kratko dlako mehko kot pliš. “Colourpoint”, imenovan “Maskenperser” ali “Himalayan”, izvirajo iz parjenja sijamskih in perzijskih mačk. Živali ustrezajo standardom pasme perzijske mačke, vendar kažejo point-barvo sijamske mačke. Vsaka barva dlake je lahko point-barva. Posebno pogosti sta črna in rdeča ter njuna razredčenja “modra” in “krem” ter “čokoladna” in “cimet” ter njihova razredčitev “lila” in “barva srnjačka”.

Karakter

Perzijske mačke veljajo za zelo mirne živali, ki zaradi svoje majhne želje po svobodi, veljajo za popolne hišne mačke. Zaradi te značilnosti je postala perzijska mačka ena najbolj priljubljenih mačjih pasem v Evropi! Perzijske mačke se rade crkljajo s svojim lastnikom in so zelo ljubeče živali.

Kljub temu, da perzijske mačke veljajo za zelo uravnotežene, so po naravi še vedno plenilci. Iz tega razloga potrebujejo tudi mirne živali z malo zanimanja za igro, priložnost za raziskovanje, plezanje in igranje. Zato mora biti stanovanje prilagojeno potrebam mačk, ki živijo v njej. Tako bo vaša mačka ostala duševno fit in srečna, četudi ne bo izvajala akrobatskih vaj. Nasvete kako zaposliti notranjo mačko najdete tukaj.

Tako na primer v vsako mačje gospodinjstvo sodi praskalnik – tudi če mačka ne kaže veliko zanimanja za plezanje, je to del njenega naravnega vedenja. Naši tigrčki morajo praskati, da si odstranijo odmrle plasti krempljev. Pri tem si s praskanjem označujejo svoje ozemlje in skozi posebne žleze na tačkah širijo za nas nezaznaven „vonj dobrega počutja“. Brez praskalnika, praskalnega stebra ali vsaj praskalne deske, bo tudi najbolj potrpežljiva mačka pričela načenjati vogale prostora in pohištva. Praskalnik pa ne služi le praskanju. Vaši mački nudi možnost plezanja in je odlična razgledna točka. Še posebej tihi kosmati smrčki radi opazujejo svet od zgoraj! Podloge za okna in radiatorje imajo podoben namen. Vaša mačka se bo sigurno razveselila tudi izhoda na ograjen vrt ali balkon.

Zdravje

Kot smo že omenili, se v povezavi z vzrejo perzijskih mačk zastavlja vprašanje ali lahko to vzrejo še vedno označujemo kot “mučno vzrejo”. V 11b členu nemškega zakona o zaščiti živali je opredeljen izraz “mučna vzreja”. Po zakonu » je prepovedano vzrejati vretenčarje ali jih spreminjati z biotehnologijo ali genskim inženiringom, če obstaja možnost, da pri potomcih ali živalih, ki so bile spremenjene z biotehnologijo oz. gensko, manjkajo dedni deli telesa ali organi za ustrezno uporabo oz. so neprimerni ali preoblikovani in s tem nastanejo bolečine, trpljenje ali poškodbe. Prav tako je prepovedano vzrejati vretenčarje, če obstaja možnost, da pri potomcih nastopi bolezen, ki je povezana z dednimi motnjami vedenja. Leta 1999 so podrobneje obravnavali poročilo različnih strokovnjakov na to temo: 148-stranski dokument obravnava posamezne vzrejne oblike pri psih, mačkah, kuncih in pticah ter njihovem vplivu na zdravje živali. Poleg vzreje mačk brez dlake kot tudi vzreja z uhlji upognjenimi naprej ali nazaj, vzreja s kratkim repom in brez repa, gluhost zaradi bele vzreje in pritlikave vzreje, je bila v središču pozornosti tudi znana pri perzijskih mačkah “Brachyzephalie” (“brachis” = kratka in “cephalus” = glava), odstopanje oblike glave zaradi kratkega nosu. Čeprav bi moralo biti zdravje v ospredju, danes še vedno manjka nemška ali evropska ureditev jasnih prepovedi vzrejanja.

Zahvaljujoč zavzetim vzrediteljem, ki skrbijo za zdravje njihovih varovancev, se je slika masovne vzreje perzijskih mačk iz 70ih let premaknila. Kljub svoji problematični vzrejni zgodbi, so perzijske mačke s pravo oskrbo, zdravo prehrano in redno nego, relativno zdrave – z nekaj izjemami: pasma kaže težnjo k policistični bolezni ledvic in progresivnemu upadanju mrežnice, ki lahko povzroči popolno slepoto. Na perzijske mačke lahko vpliva tudi hipertrofična kardiomiopatija, ki se pojavi pri mnogih pasmah mačk.

Vse te bolezni so dedne in pomembne za pametno vzrejo. Profesionalni vzreditelji vzrejne živali in njihove potomce zgodaj in redno testirajo za dedne bolezni in prizadete živali izključijo iz vzreje. To še posebej velja za ledvične ciste. Simptomi se pojavijo šele v kasnejšem življenjskem obdobju, do takrat pa so mnoge vzrejne živali že prenesle dominanten gen na svoje potomce … Na srečo lahko ultrazvočni pregled dokazuje “policistično ledvično bolezen” že od desetega tedna življenja. Tako lahko zavzeti vzreditelji že v zgodnji fazi izključijo bolne živali iz vzreje in tudi preprečijo bolne potomce. Kajti mačka s cistami vedno te prenaša na svoje potomce! Srčni ultrazvok je sredstvo izbire, kadar gre za diagnosticiranje hipertrofične kardiomiopatije. Čeprav hipertrofične kardiomiopatije ni mogoče ozdraviti, zgodnja diagnoza ponuja možnosti zdravljenja, ki prizadetim mačkam omogočajo dolgo življenje!

Vzreja

Kot vidite: Vzrejne mačke bi morali redno pregledovati veterinarji, da bi izključili dedne bolezni in njihov prenos na potomce! Če dobite mačko od vzreditelja, morate vztrajati pri ustreznih dokumentih o pregledu staršev. Poskusite se izogniti neprofesionalnim vzrediteljem, ki ponujajo poceni „pasme brez papirjev“. Praviloma ne pripisujejo velikega pomena zdravstveni oskrbi, dobrobiti in prehrani svojih živali – in to vas lahko kasneje drago stane, če vaša mačka trpi zaradi različnih dednih bolezni …

Vzreditelj po vaši izbiri mora biti član vzrejnega društva, ki redno nadzira pogoje za vzrejo mačk, skrbi za smiselno parjenje posameznih mačk in s tem poskuša izključiti genske bolezni. Seveda ima vse to svojo ceno: perzijska mačka lahko stane do 800 evrov, za vzrejne živali pa morajo ljubitelj mačk pogosto odšteti tudi do 1500 evrov. Za to ceno pa si ne kupite samo mačke, temveč tudi zavezo in znanje vzrediteljev. Vlagate v čas, ki ga vaša mačka potrebuje, da razvije uravnotežen mačji karakter in se od svoje mačje mame ter bratov in sester nauči vse, kar je za mačke pomembno, preden se preseli v novi dom (ne pred 12 tednom).

Nega in prehrana

Tudi če mehka dlaka perzijske mačke mika številne ljubitelje mačk, ne smemo pozabiti: dolgodlake mačke potrebujejo intenzivno nego! Idealno je, da perzijsko mačko krtačimo vsak dan, saj se bomo le tako izognili sprijemanju dlake. Ko je dlaka perzijske mačke enkrat sprijeta, pogosto lahko pomaga le veterinar. Ampak ne skrbite, v primeru, da je dlako potrebno obrit, bo ta ponovna zrasla! V času menjave dlake, kljub rednemu krtačenju, izgubijo perzijske mačke ogromno dlake. Pasta iz sladu in mačja trava lahko pomagata pri naravnem izločanju pogoltnjenih dlak in preprečujeta zaprtje!

Zaradi kratkega nosu perzijske mačke pogosto potrebujejo dodatno pomoč pri čiščenju očes in nosu. Običajno zadostuje vlažna krpa – kamilični čaj in podobno lahko dodatno dražijo področje okoli oči. Raven obraz perzijske mačke spremlja tudi poseben vnos hrane: perzijske mačke jedo hrano predvsem z jezikom. Hrano s kašasto konsistenco pogosto lažje jedo kot velike koščke mesa.

Sicer pa je pri izbiri prave hrane za vašo perzijsko mačko ena stvar jasna: večja je kakovost, tem bolje. Mačke potrebujejo veliko beljakovin v prehrani, zato mora biti meso glavna sestavina hrane za mačke. Mokra hrana je na splošno bolj priporočljiva kot suha hrana – ne le zaradi običajno boljše sestave, ampak tudi zaradi večje vsebnosti vlage. Naše mačke so glede na njihovo uskladitev “puščavske živali”. Nimajo velike želje, da bi poiskale posodo z vodo in pile. Večino potrebnih tekočin vnašajo s hrano.

Pri nas najdete široko izbiro kakovostne hrane za perzijske mačke, ki je posebej primerna za njihove prehrambene potrebe.

Perzijska mačka je še vedno ena najbolj priljubljenih mačk v Evropi. S spretno izbiro vzreditelja, malo nege in zdrave prehrane, boste tudi vi uživali z mehkim tigrčkom. Vam in vaši perzijski mački želimo vse najboljše!

Odkrijte veliko izbiro mačje hrane in opreme v naši spletni trgovini zoohit.