Tajska mačka

Tajska mačka je tesno povezana z bolj znano siamsko mačko. Medtem ko se je siamska mačka razvila v elegantnejšo pasmo, pa so prvotno siamsko mačko imeli za bolj samostojno pasmo, iz katere se je razvila tajska mačka.

Zgodovina

Medtem ko je sodobna siamska mačka postala vitkejša in dobila daljše noge, so se kopičile zahteve po siamski mački starejšega tipa. Številnim rejcem in ljubiteljem mačk je bila bolj všeč okroglejša in močnejša oblika mačk, kar je privedlo do tajske mačke. Cilj je bil ohraniti prvotno tajsko mačko. Nekoč so jo poznali kot siamsko mačko starega tipa, zdaj pa ji pravimo tajska mačka, ki jo priznava tudi združenje TICA. Na tajskem to pasmo poznajo pod imenom Wichienmaat.

Tajska mačka izvira iz siamske. Obe pasmi prihajata iz regije Siam na sodobni Tajski. Wichienmaat, udomačena mačka z izrazito točkovno obarvanostjo in svetlo modrimi očmi, je v tej regiji že 700 let dragocen hišni ljubljenček. Mornarji in kolonisti so prvo siamsko mačko pripeljali v Anglijo in ZDA konec 18. stoletja. Njihov izgled je vzbudil veliko zanimanja, zlasti zaradi siamske mačke, ki so jo predstavili v Kristalni palači leta 1871. Siamski kralj Chulalongkorn je leta 1884 britanskemu generalnemu konzulu podaril vzrejni par siamskih mačk kot darilo, kar na splošno velja za uradni začetek vzreje siamske mačke v Evropi. Paru je bilo ime Pho in Mia. Leta 1892 so postavili prve pasemske standarde siamske kraljeve mačke, temu pa je leta 1901 sledila ustanovitev angleškega kluba siamskih mačk.

Globalizacija je zelo olajšala uvoz živali iz Azije, kar pojasnjuje svetovni razcvet vzreje siamske mačke od sredine 20. stoletja. Omogočala je tudi selektivno vzrejo in razvoj določenih barv in vzorcev. Hkrati so rejci iskali bolj elegantno obliko z dolgimi nogami. Siamske mačke iz 50. let prejšnjega stoletja so bile v povprečju vitkejše in elegantnejše kot mačke, ki so prvotno prišle s Tajske. Medtem ko so številni ljubitelji mačk imeli raje novo obliko telesa mačke, so drugi pogrešali bolj osnovno in trpežnejšo obliko stare pasme. V 60. letih prejšnjega stoletja je bilo težko najti tradicionalno siamsko mačko, ki so jo tudi prepovedali na mačjih razstavah. V odgovor na to so se v 80. letih prejšnjega stoletja začeli pojavljati prvi rejci, posvečeni izvirnemu videzu siamske mačke. Svetovno mačje združenje World Cat Federation je leta 1990 priznalo tajsko mačko kot posebno pasmo, v začetku leta 2000 pa so tajski rejci začeli uvažati živali neposredno s Tajske, da bi razširili genski sklad in ohranili videz prvotne točkovno obarvane mačke. TICA je leta 2009 končno priznala tajsko mačko kot samostojno pasmo. Danes se lahko tajske mačke vzrejajo z drugimi tajskimi mačkami ali pa se parijo s siamskimi.

Izgled

Ni presenetljivo, da tajsko mačko velikokrat zamenjano za siamsko, saj imata obe pasmi enak izvor. Tajski mački pogosto pravimo tudi siamska mačka starega tipa, ki zelo spominja na siamsko mačko, vendar ima močnejše in bolj zaobljeno telo. Glede na standard pasme lahko jasno ločimo obe dve pasmi: tajska mačka naj bi spominjala na svoje prednike v jugovzhodni Aziji in tradicionalno siamsko mačko z umirjenim značajem in preprosto obliko telesa.

Tajska mačka je kratkodlaka mačka orientalskega tipa. Je atletske postave, vendar za razliko od siamske mačke ni pretirano vitka. Ima lepo in skladno zgradbo telesa z mišičastim vratom, ki jo naredi čvrstejšo. Oblika njene glave je posebna značilnost, saj ima dolgo in ravno čelo, okroglo lobanjo in dobro proporcioniran gobec. Brada in konica nosu sta v ravni liniji, ušesa pa so daleč narazen in visoko na glavi. Ušesa in oblika glave sta glavni značilnosti, po katerih se razlikuje od siamske mačke. Kožuh tajske mačke je prilagojen na podnebje jugovzhodne Azije. Ima le malo podlanke, dlaka pa je mehka in svilnata. Je tudi kratka in ne leži tesno ob koži.

Tajske mačke si s siamsko delijo značilno obarvanost kožuha. Pikčaste mačke imajo temnejše konice ušes, obraz, rep in tace, preostali del telesa pa je svetlejši. Barva je eden najpomembnejših dejavnikov te pasme. Ko je značilno za številne druge pikčaste mačke, standard tajske in siamske mačke navaja, da morata imeti pasmi oči v obliki mandljev, ki so svetlo modre barve.

Barve

Tajska mačka ima točkovno obarvanosti, ki je posledica genske mutacije, ki povzroči nepravilno delovanje encima tirozinaza, odgovornega za proizvodnjo pigmenta melanina, kar se odraža v delnem albinizmu. Tajske in siamske mačke niso edine mačke s točkovno obarvanostjo. Burmanka, ragdoll in neva masquerade imajo podobno obarvanost kot tajska mačka.

Najbolj zaželena barva kožuha tajske mačke je svetlo bela, vendar je bolj pomembno, da so deli telesa obarvani enakomerno. Obstaja več kot 100 barvnih kombinacij, pri čemer so najpogostejša črna in rdeča obarvanja z odtenki modre in bež ter tudi čokoladna in cimetova z odtenki vijolične ter rjave.

Obarvanja siamske in tajske mačke delimo na podlagi osnovne barve kožuha:

• Seal-point: Tajske in siamske mačke imajo črno osnovno barvo, preostanek telesa pa je svetlejši
• Blue-point: Blue je razredčenje osnovne črne barve
• Chocolate-point: Mačka ima rjavo osnovno barvo, ki se kaže samo na konicah
• Cinnamon-point: Rdeča osnovna barva, ki se kaže samo na konicah
• Fawn-point: Cimetna osnovna barva prehaja v rjavo
• Lilac-point: Razredčen odtenek barve poznamo kot vijolično barvo, ki se kaže samo na konicah
• Red-point: Siamske in tajske mačke imajo rdečo osnovno barvo
• Creme-point: Bež konice z belim telesom.

Točke niso omejene na žive barve. Spremembe posamezne barve lahko privede do drugih zanimivih obarvanj. Vsako posamezno združenje se odloči, ali so nove kombinacije obarvanja sprejemljive. Tu je nekaj primerov:

• Silver: Takšne mačke imajo spremenjen gen, ki z zatiranjem pigmentacije preprečuje obarvanje vsake posamezne dlake. To pomeni, da so v ekstremnih primerih obarvane samo konice dlak, kar naredi mačji kožuh bolj srebrnkast. Mačko z obarvanjem seal-point in srebrnim genom imenujemo tajska mačka seal-silver point.
• Tortie: Obarvanost tajskih mačk se kaže tudi z rdečo z vzorcem želvovine, znane tudi kot tortie.
• Tabby: Konice dlake so lahko tudi tigraste. Pri tajski mački je dovoljeno tudi t. i. obarvanje lynx-point, dokler je kontrast med osnovno barvo in konicami dobro viden.
• White: Siamska in tajska mačka sta v celoti beli, kar poznamo tudi pod imenom obarvanost Foreign White. Bel kožuh povzroča dodaten gen za epistatično belo v kombinaciji s točkovno mutacijo. Zaradi manjkajočega točkovnega so živali povsem bele.
• Bi- in Tricolor: Točkovno obarvanje je lahko skoraj v celoti ali delno prekrito z belo. Tako dobimo dvobarvne tajske mačke, pri katerih se točkovno kombiniranje kombinira z belim kožuhom. Tribarvne tajske mačke imajo kombinacijo točkovnega obarvanja, vzorca želvovine in belega kožuha.

Značaj

Tajska mačka ima tudi povsem edinstven značaj. Tako kot siamska mačka, je tudi tajska prijazna, družabna in je rada v družbi ljudi. S štirimi do šestimi mladički ima večja legla od povprečnih, zato je že od samega začetka bolj družabna. Te aktivne, inteligentne mačke vas bodo spremljale na vsakem koraku in bodo vesele, če jih vključite v pogovor. Lastniki pravijo, da je življenje s tajsko mačko podobno življenju z otrokom: tako tajska kot siamska mačka sta radovedni, radi preiščeta sleherni kotiček stanovanja, zato pred njima ni varno prav nič!

Da se ne bi dolgočasila, se mora vsak dan družiti in biti v stiku z drugimi mačkami. Rade se umivajo in crkljajo z drugimi mačkami ter se rade igrajo igre prinašanja. Kljub temu pa so dominantne, zato skrbno izberite njenega mačjega soigralca. Ni priporočljivo, da je brez mačjega soigralca. Najboljša izbira bi bil brat ali sestra iz istega legla. Mladički istega legla so vajeni drug drugega in imajo podobne značaje ter temperament, zaradi česar so odlični soigralci. Če nameravate imeti tajsko mačko kot mačko edinko, vseeno premislite o bolj poslušni mački, ki bi vaši Tajki delala družbo.

Skrb in nega

Tajska mačka je aktivna in inteligentna, zato rabi neprestano zaposlitev ter prostor, ki ga lahko raziskuje. Ni najbolj primerna za hišno mačko, jo pa lahko imate v stanovanju, če ima dostop do zavarovanega balkona oz. terase. Ker je tajska mačka radovedna in inteligentna, ji ponudite tudi dovolj raznolikosti. Zaposlite jo lahko na primer z inteligentnimi igračami, hkrati pa ji omogočite prostor za umik v obliki mačje votline ali hiške. Prav tako ji ponudite praskalno pohištvo, kot je mačje drevo, kjer lahko res spusti svojo paro.

Družabna tajska mačka ne mara biti sama in se močno poveže z drugimi mačkami ter ljudmi. Zelo rada se druži s svojim lastnikom, se z njim igra, crklja in tudi na široko ”razpravlja”. V najboljšem primeru ji lastnik lahko nameni veliko pozornosti in jo tudi zaposli, da ji ne bo dolgčas.

Ali iščete najboljšo hrano z svojo tajsko mačko? Potem preverite našo ponudbo suhe in mokre mačje hrane!

Bolezni

Zaradi parjenja v sorodstvu na začetku nastanka siamske mačke, se lahko med tajskimi mačkami pojavijo nekatere genetske bolezni in okvare. Te lahko vključujejo recesivni gen, ki povzroča zvit rep, pa tudi hidrocefalijo. Mladički s hidrocefalijo imajo zelo kratko pričakovano življenjsko dobo – le nekaj dni po rojstvu. Zaenkrat še ni sledi o vzroku te genetske okvare, vendar je recesiven. To pomeni, da četudi vaša mačka ne trpi za določeno malformacijo ali genetsko boleznijo, jo lahko prenese na svoje potomce. Če imata oba starša isti recesivni gen, bosta njihova mucka trpela zaradi te posebne genetske okvare.

Tajske mačke lahko trpijo zaradi propada mrežnice, pri čemer se mrežnica postopoma uničuje zaradi presnovnih motenj v okoliškem tkivu. Težave z vidom se ponavadi pokažejo v drugem letu življenja in najprej povzročijo nenadno nočno slepoto. Delni albinizem, ki nastane zaradi motnje v presnovi melanina (pigmenta), je najverjetnejši razlog, zakaj tajske mačke pogosteje mežikajo, vendar pa to praviloma ne povzroča trajnih težav.

Za endokardialno fibroelastozo, ki se pojavi pri tajskih mačkah, je značilno odebelitev notranje srčne stene. Odebeljena stena lahko prekriva tudi srčne zaklopke in pogosto vodi do srčnega popuščanja. Tako kot pri pogosto pojavljajočem se duktusu arteriosus dejanski vzrok še ni znan. Vztrajni ductus arteriosus je pomanjkanje zaprtja povezave kratkega stika med aorto in pljučnim deblom pri novorojenih mladičih, kar povzroči šibkost ali srčno popuščanje.

Tajske in siamske mačke so dovzetne tudi za različne vrste raka, prirojene okvare pomanjkanja rdečih krvničk in presnovne motnje. Primeri vključujejo prekomerno kopičenje nerazgrajenih presnovnih produktov, kot so na primer aminokisline ali polisaharidi. Kopičenje gangliozidov v možganih vodi do tega, da obolele živali že v zgodnji starosti trpijo za vse večjimi možganskimi poškodbami in okvaro centralnega živčnega sistema.

Samo zato, ker so siamske mačke nagnjene k nekaterim genetskim boleznim, še ne pomeni, da bo za njimi trpela tudi vaša tajska mačk. Razvijajo se genetski testi, ki lahko zgodaj odkrijejo bolezen. Odstranitev prizadetih živali iz genskega sklada bi moralo pomagati tudi pri preprečevanju prenosa genetskih napak na prihodnje generacije mačk.

Vzreja

Zgornji primeri kažejo, kako pomembno je, da se vsakega rejskega programa lotimo odgovorno in premišljeno. Ugledni rejci postavljajo zdravje svojih živali na prvo mesto in jih zgodaj testirajo glede morebitnih dednih bolezni ali okvar. Skrbno preučijo vsako parjenje in pozorno spremljajo mačje matere skozi celotno brejost. Vendar pa se pravo delo začne šele, ko se mladiči skotijo. Takrat rejec zagotovi, da bodo mladički prejeli najboljšo možno prehrano, socializacijo in nego. To je delo za ves dan! Pri tem sta pomembna tudi zdrava hrana in redni veterinarski pregledi. Če vas zanima nakup čistokrvne tajske mačke, boste zagotovo prepoznali uglednega rejca, saj vam bo vedno pripravljen odgovoriti na klic glede nasvetov in napotkov, ki jih potrebujete za ohranjanje dobrobiti svoje živali. Tako kot vas, bo tudi uglednega rejca skrbelo za vašo mačko.

Vrhunska nega in prehrana nista poceni. Tradicionalne siamske mačke stanejo okrog 600 evrov. Bodite previdni, ko se odzovete na oglase, kjer prodajalci ponujajo čistokrvne mladiče po nizki ceni. V takih primerih so prodajalci zagotovo skoparili pri nekaterih vidikih vzreje, zaradi česar so njihove živali tudi trpele. Tovrstni rejci so pogosto varčevali z zdravstvenimi pregledi, niso opravili potrebnega genetskega testiranja ali so parili starševske mačke, ne da bi bili pozorni na kakršne koli genetske napake, ki bi jih lahko prenesli na svoje potomce. Mačjim materam morda niso dovolili dovolj časa za okrevanje med dvema brejostma, čeprav so s tem povečali svoj dobiček. Vendar pa mačja mama v takem primeru nima dovolj energije, da bi ustrezno poskrbela za svoje mladičke. Slaba prehrana mačjih mater lahko povzroči, da njeni potomci niso povsem zdravi. Rezultat tega vsega je, da mačka, ki jo kupite, verjetno ne bo najboljšega zdravja. Prav tako lahko trpi zaradi dednih motenj in je slabo socializirana.

Če vas zanima nakup tajske mačke, se obrnite na uglednega rejca, ki je član uradnega pasemskega združenja. Če pa iščete odgovorno (in cenejšo) alternativo, lahko v lokalnem zavetišču za živali ali dobrodelni organizaciji za hišne ljubljenčke najdete zdrave mačke, ki iščejo topel dom. Kdo ve, morda boste med njimi našli tudi kakšno čistokrvno pasmo.

Vam in vaši tajski mački želimo prečudovito skupno življenje!