Srčne gliste pri psih najdemo predvsem v sredozemski regiji, vendar pa so zaradi številnih potovanj vse pogostejši tudi v preostali Evropi. Ker je obolenje s srčno glisto (dirofilarioza) ob nezdravljenju lahko usodna, je pomembno, da jo lastniki pravočasno prepoznajo in ukrepajo preventivno.
© Chalabala / stock.adobe.com
Srčne gliste so zelo nevarne in jih je treba zdraviti.
Potek obolenja s srčnimi glistami pri psih (dirofilarioze) je odvisen od trajanja in resnosti okužbe.
Pri velikem številu glist ali brez zdravljenja pride do velikih sprememb v srcu in pljučih. To lahko povzroči življenjsko nevarne težave z dihanjem. Lahko pride tudi do smrtne odpovedi srca in organov.
Zato ne smete podcenjevati okužbe s srčnimi glistami pri psih in psa vsekakor odpeljite na zdravljenje k veterinarju.
Srčne gliste pri psih povzročajo spremembe v srcu in pljučih. Težave povzročajo tako ličinke srčnih glist (mikrofilarije) kot odrasle srčne gliste.
Odvisno od prizadetih območij v srcu in pljučih se lahko pojavijo različni simptomi. Najpogostejši so:
Pri hudi infestaciji s srčnimi glistami lahko pride do odpovedi desnega prekata srca. To pa sproži dodatne simptome, kot so zastoj jeter (hepatomegalija), trebušna vodenica (ascites) in zastajanje vode (edem).
V hujših primerih srčno popuščanje nato povzroči hude težave s krvnim obtokom (sindrom vene cave). Smrt pogosto nastopi v 24 do 72 urah. Naslednji nenadni simptomi se lahko pokažejo na naslednje načine:
Za diagnosticiranje srčne gliste pri psih se uporabljajo številne metode. Običajno je prvi korak pregled krvi, ki mu sledita ultrazvok in rentgenski pregled.
Med krvnimi preiskavami pristojni laboratorij opravi antigenski test, s katerim lahko odkrije žive, spolno zrele samice glist. Poleg tega se v krvi pregleda prisotnost mikrofilarij. Med filtracijo jih je mogoče videti neposredno pod mikroskopom.
PCR test omogoča tudi odkritje DNK materiala. Poleg tega lahko s tem razlikujemo med različnimi vrstami srčnih glist. Ta test je bolj primeren za odkrivanje ličink srčne gliste.
Če med ultrazvočnim pregledom srca odkrijemo odrasle srčne gliste v veni ali prekatu srca, je diagnoza zagotovo potrjena.
Poleg tega lahko s podrobnim ultrazvokom srca natančno določimo obseg sprememb na srcu.
Poleg krvnih preiskav je treba opraviti tudi rentgensko slikanje pljuč. Le tako lahko veterinar diagnosticira in zdravi obstoječe spremembe v pljučnem ožilju in tkivu.
Dirofilarijo zdravimo tako proti odraslim glistam kot proti ličinkam. Poleg tega moramo običajno prilagoditi terapijo glede na razvijajoče se simptome.
Proti mikrofilarijam pomagajo posebna sredstva za razglistenje iz skupine makrocikličnih laktonov. Te se dajejo enkrat na mesec v celotnem obdobju zdravljenja.
Makrociklični laktoni dosežejo tudi ličinke v koži in preprečijo prenos ličink srčne gliste na komarje.
Istočasno se začne zdravljenje z melarsominom proti odraslim in zrelim srčnim glistam. Da bi sprožili počasno odmiranje glist, veterinar ta sredstva vbrizgava v presledkih.
Trenutno pes prejme drugo injekcijo 30 dni po prvi, tretjo pa en dan kasneje. Da bi bilo dajanje injekcije v ledvene mišice čim manj boleča in brez stresa za psa, je pogosto priporočeno psa dati v narkozo.
Toda pazite! Metoda počasnega ubijanja, pri kateri se makrociklični laktoni dajejo v zelo dolgem časovnem obdobju, da počasi uničijo odrasle srčne gliste, ni učinkovita pri zdravljenju srčnih glist. Lahko ima resne dolgoročne posledice ali je celo usodna.
Če ima vaš pes srčno glisto, naj bo popolnoma miren od trenutka, ko mu postavijo diagnozo. To pomeni, da lahko greste z njim le na sprehod, vendar mu ne pustite, da se igra z drugimi psi. Tako upočasnite napredovanje trajnih sprememb v pljučih.
Med fizičnim naporom se pospeši srčni utrip in s tem prekrvavitev pljuč. Umirajoče srčne gliste, ki se izpirajo iz telesa, ali nastali krvni strdki lahko namreč povzročijo smrtno nevarno pljučno embolijo.
Da se pes v tem času ne bi preveč dolgočasil, ga raje zaposlite z miselnimi igrami, kot je učenje ukazov, triki in trening s klikerjem. Načeloma vedno izberite vaje, ki od psa ne zahtevajo prevelikega napora.
V srčnih glistah živijo določene bakterije, imenovane Wolbachia. Te pomagajo pri razvoju in razmnoževanju srčnih glist. Za oslabitev zajedavcev veterinar že pred začetkom zdravljenja štiri tedne vnaprej začne antibiotično zdravljenje proti bakterijam.
Ker pa se srčne gliste velikokrat naselijo v velikem številu, je pogosto potreba kirurška odstranitev le-teh. Če je srčnih glist na enem mestu veliko, se znajo te zviti v klobčič. Zvijati se začnejo v desnem prekatu ali veni cavi (velika vena, ki vodi do srca) in lahko, ko gliste umrejo, zaprejo velike pljučne žile.
S ponovno krvno preiskavo po koncu zdravljenja dirofilarioze zagotovimo, da je pes brez patogenov.
Srčne gliste pri psih zdravimo šele po potrjeni diagnozi z omenjenimi preiskavami krvi. Ker je terapija zelo draga, dolgotrajna in intenzivna, zdravljenje pogosto izvajajo samo veterinarske klinike. O posameznem posegu se odloči veterinar.
Klinična oskrba med terapijo je nujna, da se lahko veterinar pravočasno odzove na zaplete, kot so alergijske reakcije na odmirajoče mikrofilarije, in jih ustrezno zdravi.
Ne podcenjujte bolezni, ki jo prinašajo srčne gliste. Potek in možnost ozdravitve sta odvisna od trajanja okužbe, resnosti glivične invazije in obsega pljučnih sprememb.
Z zgodnjim zdravljenjem dirofilarioze s pravimi zdravili lahko pes spet popolnoma ozdravi. Če ga pa ne zdravimo, lahko napredujoče spremembe pljuč in srčno popuščanje povzročijo smrt.
Če okužbo odkrijemo pozno ali je ne zdravimo, se število srčnih glist zaradi razmnoževanja zelo poveča. To povzroči trajne poškodbe pljučnega ožilja in pljučnega tkiva.
Poleg tega je zdravljenje v tej fazi lahko smrtno nevarno, saj umirajoče gliste predstavljajo tveganje za nastanek krvnih strdkov v pljučih (pljučna embolija).
Tudi po uspešnem zdravljenju srčnih glist psi pogosto utrpijo trajne poškodbe pljuč, zato potrebujejo doživljenjska podporna zdravila.
Dirofilaria immitis, vrsta ogorčice, je povzročitelj srčnih glist pri psih. To so zajedavci, ki jih prenašajo različne vrste komarjev (vektorske bolezni). Neposredna okužba preko okuženega psa ni možna. Srčne gliste se lahko prenesejo tudi na mačke, dihurje in redko na ljudi.
Komarji na pse prenašajo tudi druge vrste Dirofilarije. Dirofilaria repens, povzročiteljica kožne filarioze, je nalezljiva in nevarna tudi za človeka.
Dirofilarije se pojavljajo po vsem svetu. V Evropi je njihovo območje razširjenosti predvsem območje Sredozemlja (Španija, Portugalska, Italija, južna Francija, Grčija, Turčija in Hrvaška). Prav tako je povečan pojav v vzhodnoevropskih državah, kot so Madžarska, Romunija, Srbija, Bolgarija in Slovaška.
Severno od Alp so doslej poročali le o uvoženih primerih bolezni, ki so posledica potovanj. Komarji vektorji pa so se že naselili v teh državah. Toplejša poletja in uvoženi, okuženi psi povečajo tveganje za širjenje srčne gliste.
Srčne gliste pri psih potrebujejo komarje kot vmesnega gostitelja. Komarji se pri bolnih psih okužijo z ličinkami srčne gliste (mikrofilarije). Pri komarjih se ličinke razvijejo v ličinko, ki je nalezljiva za sesalce in jih komar prenaša z naslednjim pikom.
Pes je končni gostitelj srčnih glist. Tam se ličinke najprej razvijejo v koži in mišicah, nato pa v krvnih žilah pljuč skozi različne stopnje do odraslih srčnih glist. Te makrofilarije lahko zrastejo od 20 do 30 centimetrov.
Šest do devet mesecev po okužbi se odrasle srčne gliste razvijejo in samice izločijo ličinke v kri. Odslej je pes nalezljiv za komarje.
© blueringmedia / stock.adobe.com
Vsako potovanje, tudi kratke počitnice, v državo s srčnimi glistami lahko povzroči, da se vaš pes okuži z dirofilarijo. Zato je nujno, da se z veterinarjem zgodaj pogovorite o dobri preventivi z ustreznim pripravkom. Tako se lahko brez skrbi odpravite na počitnice s svojim psom.
Pripravek proti ličinkam srčne gliste jih ubije takoj po okužbi. Običajno se daje pred potovanjem in nato vsakih 30 dni v državi, kjer so srčne gliste naseljene. Zadnji odmerek pes dobi 30 dni po vrnitvi.
Poleg tega sredstvo za odganjanje komarjev ščiti psa pred komarji in peščenimi muhami (prenašalci lejšmanioze).. Tako lahko pomagate preprečiti prenos nalezljivih ličink.
Mreže proti komarjem okoli pasje postelje in umik v zaprte prostore (ob mraku in zvečer) prav tako pomagajo zaščititi vašega psa pred okužbo s srčno glisto.
