© Monika Wisniewska / stock.adobe.com
Za pse ni primerna vsa hrana, ki jo lahko ljudje brez pomisleka uživamo. Včasih so za psa strupene že zelo majhne količine hrane, pri drugih pa je to odvisno od trajanja ali priprave. Katera pa je človeška hrana, ki ni primerna za pse? Spodaj smo sestavili kratek pregled najpogostejših nevarnih hranil za pse.
Čeprav so nekoč psi večinoma jedli samo ostanke, pa v bistvu v svoji pasji posodici potrebujejo kakovostno hrano.
Seveda lahko psu kdaj pa kdaj ponudimo kak priboljšek. Nekatera človeška hrana pa je za pse škodljiva ali celo strupena. Zato se dobro seznanite s tem, katera hrana lahko škoduje vašemu psu.
Na splošno velja naslednje: Kar si človek mora skuhati, mora tudi pes prejeti kuhano. Kar lahko človek zaužije surovo, lahko tudi pes zaužije surovo. Seveda razen spodaj naštetih živil!
Če vaš pes še zaužije nekaj, česar ne bi smel, takoj poiščite pomoč veterinarja. Veterinar vas bo vprašal, kdaj je pes zaužil hrano, za kakšno vrsto hrane gre in zaužito količino. Na podlagi vaših odgovorov bo izbral ustrezno terapijo.
Žal pa terapija ni vedno mogoča, včasih je celo prepozna. Zato je nujno, da psu preprečite uživanje neprimernih ali strupenih živil.
Ko vas pes pogleda s svojimi srčkanimi očmi, se mu uprite, čeprav je to morda izredno težko. Človeška hrana, ki ni primerna za pse, je morda za naš božansko dobra.
To velja tudi za nekatera živila, ki jih psi radi jedo. Nekateri psi so namreč zelo požrešni. Ne razlikujejo med tem, kaj je dobro in kaj je zanje lahko škodljivo ali v najslabšem primeru življenjsko nevarno.
Sledi seznam živil, ki jih psi v nobenem primeru ne bi smeli jesti. Vsekakor pa spodnji seznam ni popoln. Obstajajo tudi druga živila, ki lahko škodijo vašemu psu.
Niste prepričani, ali je vaš pes pojedel kaj strupenega? Ali kaže sumljive simptome? Potem se obrnite na veterinarja ali kliniko za živali.
Najpogostejša simptoma zastrupitve sta driska in bruhanje. Poleg tega pa lahko nekatera strupena živila povzročijo tudi druge poškodbe ali pa so lahko celo usodna, odvisno od količine.
Čebula, česen in druge čebulnice so za pse strogo prepovedani. Vsebujejo N-propil disulfid in alicin, ki pri psih vodita do uničenja rdečih krvnih celic.
Že zelo majhna količina česna ali čebule (5 gramov na kilogram telesne teže) je lahko zelo strupena, ne glede na to, ali gre za svež, ocvrt, kuhan ali posušen česen oz. čebulo. Za psa, težkega 20 kg, je dovolj že srednje velika čebula ali glavica česna.
Grozdje, rozine in sultane so za nekatere naše pse smrtonosne. Zakaj in kateri pes trpi za simptomi zastrupitve, še ni pojasnjeno. Običajno se lahko simptomi zastrupitve pojavijo, ko pes zaužije deset gramov grozdja na kilogram telesne teže ali manj kot tri grame rozin na kilogram telesne teže.
Glavni simptomi so bruhanje, letargija in krči v želodcu, ki nastopijo že po nekaj urah. Do odpovedi ledvic in smrti lahko pride v 24 do 72 urah.
Psom ne ponujajmo oreščkov, zlasti orehov in makadamije. Ravno ti dve vrsti lahko povzročita poškodbe živcev in mišic. Na primer, štirje oreški makadamije so dovolj za psa, ki tehta 30 kg.
Druge vrste oreškov lahko glede na svojo velikost povzročijo obstrukcijo črevesja.
Svojemu psu nikoli ne ponujajmo surove svinjine, šunke ali salame. Prašiči se lahko okužijo z virusom Aujeszky brez kakršnih koli simptomov. Okužba s tem virusom je za naše pse vedno smrtonosna.
Perutninske kosti in kuhane kosti ne sodijo v pasjo posodo. Ob vrenju kosti postanejo porozne in se pri žvečenju zlahka razcepijo. Ti razcepljeni drobci lahko hudo poškodujejo želodčne ali črevesne stene in povzročijo krvavitev do smrti.
Kava, čaj in druga kofeinska hrana (kola, energijske pijače) imajo lahko usodne posledice za živčni sistem naših psov. Kofein (ali tein) v nekaj urah povzroči palpitacije, bruhanje in nemir.
Ob napredovanju bolezni se pojavijo enaki simptomi kot pri zastrupitvi s čokolado ali pride do težav z ledvicami in poškodbami živcev. Najmanjši smrtni odmerek je približno sedem kavnih zrn na kilogram telesne teže.
Sladila, brezov sladkor in ksilitol pri psih povzročijo hipoglikemijo v 30 do 60 minutah. Če se ne zdravi, lahko povzroči krče, komo in celo smrt psa.
Glede na odmerek se lahko pojavi tudi akutna odpoved jeter. Odvisno od vsebnosti ksilitola so za psa s težo 10 kg lahko usodni en do trije žvečilni gumiji.
Čokolada in kakav vsebujeta teobromin, ki je strupen za pse. Temnejša kot je čokolada, večja je vsebnost teobromina. Prvi simptomi se pojavijo po nekaj urah. Sem spadajo bruhanje, nemir in tresenje. Nato se pojavijo epileptični napadi, težave z dihanjem in palpitacije. Na koncu pride do srčnega popuščanja in s tem do smrti.
Če pes zaužije čokolado, poskušajte določiti količino, ki jo je zaužil, in takoj pokličite veterinarja. Že pri 50 g temne čokolade se lahko pri psu, težkemu 20 kg, pojavijo prvi simptomi zastrupitve.
Pri številnih živilih je količina odločilna, da pride do morebitnega škodljivega učinka. Včasih pa ni mogoče natančno napovedati, kakšna količina določenega živila je dejansko škodljiva za posameznega psa. Zato se raje tej hrani popolnoma izogibajmo.
K temu spada še naslednje: Nekatera živila so strupena samo v surovi obliki, vendar so povsem varna v kuhani obliki.
Z razhudnikovkami, kot so paradižnik, jajčevci, paprika in krompir, moramo biti posebej previdni. Zlasti zeleni deli tega sadja in kalečega krompirja vsebujejo veliko solanina.
Krompir in rdečo ali rumeno papriko smemo živali ponuditi samo kuhane. Paradižnike lahko v surovem stanju ponudimo samo v manjših količinah, zelene dele pa moramo odstraniti. Simptomi zastrupitve so draženje sluznice, driska in bruhanje.
Nihče zagotovo ne ve, kako sestavine gobe vplivajo na organizem psov. Lahko škodujejo organom, nadomeščajo kri ali so rakotvorne. Zato gobe ne sodijo v pasjo posodo za hrano.
Kapusnice povzročajo hudo napetost pri psih, zato jih lahko ponujamo samo v majhnih količinah in nikoli surove.
Fižol in druge stročnice ne smemo nikoli ponuditi nekuhane. V surovi obliki vsebujejo snov fazin, ki je škodljiva za ljudi in pse. Privede lahko do bruhanja, krčev v trebuhu in krvave driske.
Avokado vsebuje snov persin. Ta snov se v posebej velikih količinah nahaja v koži in koščici tega sadeža. Toda tudi pulpa (avokadovo meso) lahko vsebuje večje količine persina, odvisno od vrste avokada. Pri psih lahko zato pride do driske in bruhanja. Koščila lahko povzroči tudi obstrukcijo (ileus oz. blokado) v črevesju, če ga pes pogoltne.
Med koščičasto sadje spadajo na primer marelice, slive, češnje in breskve. Cianovodikova kislina, ki jo vsebujejo koščice, se ob ugrizu sprosti in lahko povzroči hude nevrološke motnje. Če pa pes pogoltne celotno koščico, lahko pride do obstrukcije (ileus oz. blokade) v črevesju.
Tako kot koščičasto sadje tudi mandlji vsebujejo cianovodikovo kislino. Ta lahko povzroči hude nevrološke motnje. Če pa pes pogoltne celoten mandelj, lahko pride do obstrukcije (ileus oz. blokade) v črevesju.
Psi imajo bistveno nizek prag tolerance za alkohol. Na začetku ali v majhnih količinah so simptomi podobni kot pri ljudeh. Bruhanje, motnje koordinacije, težko dihanje, koma in smrt se pojavijo kasneje ali po zaužitju večjih količin. Dolgoročno uživanje majhnih količin alkohola vodi tudi do velikih poškodb jeter.
Surova jajca zavirajo absorpcijo biotina. Ta snov je pomembna za presnovo ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. Poleg tega so lahko surova jajca dejavnik tveganja za zastrupitev s salmonelo. Zato jajce psu ponudite samo kuhano.
Preveč mastna in začinjena hrana je za pse težko prebavljiva. Pasji metabolizem je drugačen od človeškega. Mastna in začinjena hrana lahko pri psih povzroči drisko ali bruhanje. Poleg tega lahko hrana z visoko vsebnostjo maščob dolgoročno povzroči vnetje trebušne slinavke (pankreatitis).
Sadje ima običajno visoko vsebnost sladkorja in je zato primerno samo v manjših količinah.
Čeprav sol ni strupena za pse, pa je lahko njena količina. Posebej moramo biti pozorni pri starejših, šibkih in bolnih psih. Velike količine soli lahko slabo vplivajo na srce in ledvice.
Ribe psu ponujajte samo v majhnih količinah in nikakor ne surove. Visoka vsebnost beljakovin in maščob lahko pri nekaterih psih povzroči bruhanje in drisko. Pazite tudi, da v ribah ni kosti.
Mlečni izdelki lahko zaradi intolerance na laktozo pri nekaterih psih povzročijo prebavne motnje. Običajno pride do močne driske. Zato psi ne smejo uživati čistega mleka in le manjšo količino drugih mlečnih izdelkov (jogurt ali skuta).
Spodaj smo sestavili pregledni seznam, v katerem so zbrana za pse neprimerna živila in za pse primerna živila.
| Živilo | Ali sme pes jesti … |
| Ananas | Da |
| Avokado | Ne |
| Banane | Da |
| Borovnice | Da |
| Breskve | Da, toda brez koščice |
| Bučo | Da |
| Čebulo | Ne |
| Češnje | Da, toda brez koščic |
| Cimet | Ne |
| Čips | Ne |
| Čokolado | Ne |
| Fige | Da |
| Fižol | Da, toda samo kuhanega |
| Grah | Da, toda samo kuhanega |
| Granatna jabolka | Da |
| Grozdje | Ne |
| Hruške | Da |
| Indijske oreščke | Da |
| Jabolka | Da, toda brez koščic |
| Jagode | Da |
| Jajca | Da, toda samo kuhana |
| Jogurt | Da, toda samo naravni jogurt |
| Kivi | Da |
| Klobase | Ne |
| Kokos | Da |
| Korenje | Da |
| Limone | Ne |
| Lubenice | Da, toda brez koščic |
| Maline | Da |
| Mandlje | Ne |
| Mango | Da, toda brez koščice |
| Marelice | Da, toda brez koščic |
| Med | Da |
| Melone | Da |
| Nektarine | Da |
| Olivno olje | Da |
| Orehe | Ne |
| Oreške | Ne |
| Ovsene kosmiče | Da |
| Papriko | Ne |
| Paradižnike | Da, zrelo sadje v manjših količinah |
| Pistacije | Ne |
| Pomaranče | Da |
| Redkve | Ne |
| Ribe | Da |
| Ribez | Da |
| Riž | Da |
| Robide | Da |
| Rozine | Ne |
| Šampinjone | Ne |
| Sir | Da |
| Skuto | Da |
| Sladki krompir | Da, toda samo kuhanega |
| Sladoled | Ne |
| Slane palčke | Ne |
| Slive | Da |
| Šparglje | Da |
| Špinačo | Da |
| Svinjsko meso | Ne |
| Testenine | Da |
| Tuna | Da |
| Zeleno | Da |
Vam in vašemu psu želimo čim več zdravja!
