© annaav / stock.adobe.com
Slab zadah pri psih je neprijeten predvsem za naš nos. Včasih je lahko tudi znak bolezni ustne votline. Da boste lahko s svojim psom znova sveže zadihali, smo v tem članku povzeli najpomembnejše informacije o slabem zadahu pri psih.
Slab zadah pri psih lahko ima več različnih vzrokov. Najpogostejši so naslednji:
Tako kot lastniki tudi psi potrebujejo ustrezno ustno higieno. Da bi preprečili nastajanje zobnih oblog, zobnega kamna in vnetij dlesni, je priporočljivo, da psu občasno umijemo zobe s pasjo zobno ščetko.
Mehanski gibi in posebne sestavine pasje zobne paste pomagajo odstraniti zobne obloge. Ker so obloge sestavljene iz beljakovin in sladkorjev, so odličen vir hrane za bakterije, ki spodbujajo nastanek slabega zadaha.
Nekatera hrana ima zelo intenziven okus in vonj. Priboljški iz vampov ali govejega lasišča lahko povzročijo slab zadah pri psih. Toda čez nekaj časa mora slab zadah izginiti.
Drug vzrok slabega zadaha pri psih je lahko manj kakovostna hrana s slabšimi sestavinami ali visoko vsebnostjo sladkorja. Tovrstne sestavine lahko spodbujajo rast bakterij v ustni votlini. Bakterije vpijejo sladkor in nato izločajo pline, ki povzročajo neprijeten vonj.
Pri psih so pogosti tujki, kot so zrna (majhni, ščetinasti deli rastlin) ali drobci lesa, ki se zabodejo v sluznico ust ali ujamejo med zobe. Tudi ti so vir bakterij.
Zato vam priporočamo, da psu občasno pregledate usta. V večini primerov lahko tujke nežno odstranite s prsti ali s koničastim predmetom. Če to ni mogoče ali če je ustna sluznica že močno vneta, mora tujek odstraniti veterinar.
© Irina / stock.adobe.com
Psi imajo majave zobe v dveh različnih življenjskih obdobjih. V obdobju menjave zob, ko so še mladički, in v starosti.
Pri majavih zobeh lahko mikrobi prodrejo globlje v ustno sluznico. V nastalih luknjicah je popolno okolje za razvoj bakterij, ki se lahko hitro razmnožijo in privedejo do slabega zadaha pri psih.
Večina psov s slabim zadahom ima le blage zobne obloge ali vnetje dlesni. V redkih primerih pa lahko slab zadah povzročijo tudi bolezni drugih organskih sistemov. K tem boleznim spadajo naslednje:
Če ima pes že dolgo časa močan slab zadah, ga odpeljite na pregled k veterinarju. Pred pregledom ustne votline bo veterinar psu preveril nekatere vitalne znake (utrip, hitrost dihanja, stanje sluznice itd.) in na podlagi le-teh ocenil splošno zdravstveno stanje psa. S pomočjo ankete, ki jo izpolni lastnik, lahko nato izključi nekatere vzroke slabega zadaha. Šele nato se opravi temeljit pregled ustne votline.
Najprej veterinar pogleda sprednji del ustne votline. Sem spadajo poleg sprednjega dela jezika in dlesni tudi sekalci, podočniki in sprednji kočniki. Če ne opazi nobenih nepravilnosti, pregleda tudi zadnji del ust, grlo in vhod v sapnik ter požiralik.
Da bi pes med pregledom ostal miren in bi se veterinar zaščitil pred ostrimi zobmi psa, bo za pregled običajno potrebna narkoza.
Šele takrat lahko veterinar na široko odpre usta vašega psa in jih v miru pregleda. Jezik potisne navzdol s pomočjo paličice za jezik. Včasih uporabi tudi laringoskop, da izključi prisotnost tujkov ali sprememb v predelu grla. Ta medicinski inštrument ima svetilko in tako omogoča natančen pregled grla ter okoliških struktur.
Za diagnosticiranje globokih zobnih bolezni lahko opravi tudi rentgensko slikanje ust, medtem pa lahko vzame vzorec tkiva, če obstaja sum na tumorske spremembe. V nekaterih primerih bo psu odvzel tudi kri, ki jo bo med drugim preveril glede vnetnih celic.
© wckiw / stock.adobe.com
Najboljša zaščita pred slabim zadahom je temeljita ustna higiena z izdelki za nego zob za pse in redni pregled ustne votlino za zdrave zobe.
Da bo vaš pes imel svež zadah, lahko uporabite tudi naslednja domača zdravila in nasvete:
| Žvečilni izdelki za čiščenje zob (npr. žvečilne korenine ali suha hrana) |
| Posebna zobna ščetka in zobna pasta za pse |
| Kakovostna hrana z nizko vsebnostjo sladkorja pomaga proti slabemu zadahu |
| Izogibajte se sluzasti mokri hrani |
| Peteršilj naj bi pomagal tudi proti slabemu pasjemu zadahu |
Viri:
Izobrazbo živinozdravnice sem pridobila na univerzi Justus Liebig v Giessenu, kjer sem pridobivala izkušnje na različnih področjih veterine kot so oskrba in zdravje drobnice, velikih živali, eksotičnih živali, kot tudi farmakologija, patologija in higiena hrane. Ob veterinarskem delu se ukvarjam tudi z lastno znanstveno disertacijo s ciljem boljše zaščite živali pred bakterijskimi patogeni. Poleg svojega veterinarskega znanja delim tudi lastne izkušnje kot lastnica psa in lahko razumem ter razjasnim morebitne strahove, težave ter druga pomembna vprašanja o zdravju živali.
