© Grigory Bruev / stock.adobe.com
Ameriški buldog. V napačnih rokah je ta štirinožni prijatelj statusni simbol za ljudi, ki radi pozirajo s postavnimi, hudimi psi. Ob pravilni vzgoji pa je ta štirinožec, ki ga FCI ne priznava kot samostojno pasmo, človeku prijazen pes, ki lahko dobro živi v športni družini.
Kot “buldog” ima ta štirinožec “bikast” videz – do tukaj je vse jasno. A, če pogledamo natančneje, njegov videz ni enoten, kar je po eni strani posledica dejstva, da je bila njegova funkcija pomembna predvsem v smislu opravljanja nalog na kmetiji. Po drugi strani pa velika krovna združenja te pasme ne priznavajo, zato se pogosto vzreja brez zavezujočega standarda. Samci v višino merijo od 58 do 71 cm, samice pa od 51 do 66 cm. Glede na velikost in vrsto lahko tehtajo od 32 do skoraj 70 kilogramov – štirinožni prijatelji so torej srednje veliki in precej čokati. Zgradba se razlikuje glede na linijo: obstajajo lahke delovne linije (“standardni tip”) in težki “klasični tip”, ki se predstavlja na razstavah. Medtem, ko imajo delovne linije običajno daljši gobec vitkejšo postavo, ima masivnejša različica običajno izraziteje pomaknjeno spodnjo čeljust in je bolj robustnega videza. Kratka dlaka je lahko različnih barv: bela, sivkasta, rjava, kremna, rdeče lisasta ali progasta.
S prvimi britanskimi naseljenci so na ameriško celino prišli tudi buldogi. Ti so bili videti drugače od današnjih ameriških buldogov, v svoji novi domovini pa so se križali s številnimi drugimi pasmami. Ti močni psi so služili kot kmečki in vsestranski psi za varovanje kmetije in živine. Psi z »bikastim gobcem«, tj. izrazito spodnjo čeljustjo, so lahko varovali bike na živinskih trgih, tako da so jih pritisnili k tlom, pri čemer so lahko še vedno dihali skozi gobec. Kri je odtekala skozi gube, ne da bi jim prišla v oči. Ta pasma je zaščitena pred plenilci, zato so jih uporabljali za pašo živine, pa tudi za lov, na primer na divje prašiče. Drugo žalostno poglavje v zgodovini ameriškega buldoga je zloraba teh psov za pasje ali druge živalske boje. Čeprav so ti boji danes na srečo v večini držav prepovedani, se takšni nezakoniti dogodki še vedno odvijajo. Niti evropska zveza FCI, niti največje ameriško krovno združenje pasjih vzrediteljev, American Kennel Club, ne priznavata ameriškega buldoga kot samostojno pasmo. Od leta 1999 jo United Kennel Club uvaja kot samostojno pasmo, vendar ima preteklost tega združenja zaradi povezav s pasjimi boji še vedno grenak priokus.
Preberite tudi o temah angleški buldog in francoski buldog!
Ameriški buldog obožuje življenje s svojo dvonožno čredo in ščiti svoje skrbnike. Do njih se obnaša družabno in prijazno. Neznance sprejme le, če jih sprejme tudi njegova družina. Ta čuvaj je teritorialen in druge pse sprejme le, če je bil že zgodaj intenzivno socializiran. Tudi ko se postara, se na sprehodih pogosto spopada s predstavniki svoje vrste, zlasti s tistimi istega spola. Da bo ta športni štirinožec zaposlen, je potrebnega veliko gibanja v naravi. Pri ameriškem buldogu pa še bolj kot pri mnogih drugih pasmah velja, da so si značaji lahko zelo različni. Če se faza oblikovanja značaja zanemari, če so bili posebej vzrejeni za boje ali pa nepravilno šolani, lahko psi s takšno telesno močjo hitro postanejo nevarni. Po drugi strani pa dobro socializiran ameriški buldog bogati dom s svojim prijaznim značajem.
© zanna_ / stock.adobe.com
Vzgoja ameriškega buldoga spada v roke poznavalcev: pasma namreč velja za zelo samozavestno in samostojno, a hkrati tudi nežno. Čeprav je odgovorno vzrejen pes do ljudi zelo prijazen, se morate hkrati zavedati njegove moči. Če v svoji vlogi vodnika ne boste suvereni, bo pobudo prevzel sam kar ima lahko pri psu te velikosti usodne posledice. Vez z ameriškim buldogom krepite z veliko gibanja, pozitivnimi spodbudami in izkazovanjem popolne doslednosti, saj bo drugače takoj izkoristil vaše šibkosti. Če se želite izogniti kasnejšim spopadom, je zgodnja socializacija z drugimi psi nujna. Še pred vselitvijo ameriškega buldoga poiščite primerno pasjo šolo, kjer bo štirinožni prijatelj lahko prišel v stik z drugimi mladimi psi. Ta nekdanji delovni pes potrebuje veliko aktivnosti: če ne boste zagotovili dovolj gibanja, mu tudi najboljši trening ne bo preprečil, da bi grizel blazine, glasno lajal ali kako drugače popestril svoj vsakdan.
Dober vzreditelj je najboljši pogoj za zdravega ameriškega buldoga. S preiskavami vzreje namreč že pred skotitvijo izključi številna tveganja. To na primer vključuje preglede za displazijo kolka, displazijo komolca in posebne preglede oči. Beli predstavniki te pasme pogosto trpijo za alergijami in naglušnostjo ali gluhoto – o tem se posvetujte z vzrediteljem, ki mora opraviti avdiometrični test. S pasmi primerno vadbo in zdravo prehrano lahko tudi sami veliko prispevate k zdravju in dobremu počutju vašega štirinožnega spremljevalca. Zaradi oblike glave so nekateri ameriški buldogi nagnjeni k smrčanju in solzenju oči. Pri nakupu svojega mladiča poskrbite, da nima vzrejnih skrajnosti s posebej opazno obliko glave. Zdrav ameriški buldog lahko doseže starost približno 10 let in več.
Pasmi primerna prehrana za ameriškega buldoga je sestavljena iz veliko mesa – ne glede na to, ali ga hranite s suho ali mokro hrano. Izberite hrano brez žit, ki ima meso zapisano na prvem mestu deklaracije. Ameriški buldog mora po obroku počivati, da ne bi prišlo do želodčnih težav. Navedene velikosti obroka na embalaži so le smernice – redno preverjajte težo svojega štirinožnega prijatelja, da preprečite morebitno pridobivanje ali izgubljanje teže v odrasli dobi. Običajno ni potrebe po posebni dietni hrani, temveč le prilagojene količine. Pozor: mnogi buldogi, vključno z ameriškim buldogom, so nagnjeni k požrešnosti – pri prehrani ostanite dosledni in poskrbite, da vaš štirinožni prijatelj ne bo našel nepredviden “plen”. Priboljški se štejejo v dnevno zaužite kalorije in morajo biti visoke kakovosti: liofilizirani priboljški ali prigrizki za nego zob so zelo dobra izbira. Občasno lahko svojemu štirinožnemu prijatelju ponudite tudi surovo goveje meso in žvečilne kosti za pse. Poskrbite, da ima vaš ameriški buldog vedno na voljo svežo vodo.
Odkrijte našo izbiro pasje hrane!
Dlaka ameriškega buldoga glede nege ni zahtevna, vendar je je treba psa še vedno redno krtačiti – na primer z mehko krtačo ali rokavico z nastavki – da odstranite izpadlo dlako. Poleg tega je ta ritual nege za vašega psa pravi užitek, ki krepi tudi medsebojno vez. Kopajte ga le, če umazanije ni mogoče izčesati iz dlake – takrat uporabite blag šampon za pse. Doma morate imeti tudi čistila za oči in ušesa, saj lahko zaradi posebne oblike glave in povešenih ušes pride do pretiranega solzenja in večje dovzetnosti za vnetje ušes. Če opazite znake vnetja ušes, morate obiskati veterinarja.
Ti psi so resnično vsestranski in so na splošno primerni za številne pasje športe. Toda vsak ameriški buldog ni primeren za vsak šport – aktivnost prilagodite konstituciji in značaju svojega štirinožnega prijatelja. Smiselno je, da ga pred prvim treningom, pri starosti približno 16 mesecev – buldogi namreč pozno dozorijo – peljete k veterinarju na pregled kolkov in komolcev. Šele potem se lahko ukvarja s športi, kot so agilnost in tek ob kolesu, ali pa postane vaš spremljevalec pri teku. Mnogi ameriški buldogi uživajo tudi v sledenju. Številni predstavniki te pasme pa z odliko opravijo tudi usposabljanje za terapevtske pse.
© ReneFotos / stock.adobe.com
Ameriški buldogi ne sodijo v roke začetnikov, saj njihova vzgoja ni preprosta in zahteva nekaj izkušenj. Pasma ni primerna za bivanje v mestu, a za srečno življenje ne potrebuje kmetije. Hiša ali veliko pritlično stanovanje z lastnim vrtom je zelo primerno za bivanje tega aktivnega in postavnega psa. Pri postavljanju ograje se zavedajte, da lahko nekateri buldogi skočijo več kot dva metra visoko, zato vrt ustrezno zavarujte. Vzgoja in gibanje zahtevata veliko časa – tega se morate zavedati. Ameriški buldog se, če izvira iz odgovorne vzreje, običajno odlično razume z otroki, kljub temu pa jih ne smete pustiti brez nadzora. Lastništvo mačke je mogoče le, če je bil pes kot mladič že socializiran z mačkami.
Pred vselitvijo ameriškega buldoga morate preveriti, ali je skupno življenje v vašem območju mogoče. V nemških zveznih deželah Bavarska, Hessen in Severno Porenje-Vestfalija je tovrstne pse dovoljeno imeti le, če uspešno opravijo preizkus značaja. Če želite z njim živeti v švicarskem kantonu Ticino, potrebujete za to kantonsko dovoljenje, medtem ko je v Zürichu za vodenje takšnega štirinožnega prijatelja potrebna pasja šola. Danska prepoveduje vzrejo psov podobnih ameriškemu buldogu. Mimogrede, to velja tudi za potovanja. Dovoljen je zgolj tranzit brez daljšega bivanja, pri čemer lahko psa vodimo le na kratke sprehode. Ne glede na morebitne omejitve s strani oblasti, pa morajo biti lastniki buldogov pripravljeni na negativne komentarje o domnevno nevarnem psu, ki jih sproži že sam pogled nanj. Čeprav se vam v nobenem primeru ni treba opravičevati za svojega psa, pa je vaša naloga, da z dobro vzgojenim psom prepričate ljudi okoli sebe o čaru te pasme.
Čeprav ameriški buldog ni priznana pasma s strani FCI, v Evropi obstajajo vzreditelji, ki jih vzrejajo s srcem in razumom. Merilo pri iskanju resnega vzreditelja teh psov je lahko pripadnost klubu, ki v statutu postavlja določene zahteve za svoje člane – na primer zdravstvene preglede pred odobritvijo vzreje. Prepričajte se, da vzreditelj pripisuje zdravju mladiča velik pomen, in ga prosite, da vam pokaže pisno dokazilo o ustreznem testiranju staršev. Vsekakor si morate ogledati mladičev dom, torej bivališče vzreditelja. Tu boste spoznali pasje starše, ki morajo biti uravnovešene in prijazne narave, in izkoristili priložnost, da vzreditelju zastavite nekaj vprašanj o pasmi. Kuža lahko najhitreje pri osmih tednih starosti zapusti vzrediteljev dom – takrat bo že večkrat razglisten, cepljen, imel bo potrdilo o cepljenju in čip.
Če iščete odraslega ameriškega buldoga, je najbolje, da si ogledate zavetišča za živali – z malo raziskovanja boste na internetu našli pse, podobne ameriškemu buldogu, ki bodo osvojili vaše srce. Mnogi, tako imenovani »psi s seznama«, v zavetišču čakajo nov dom, saj so bili nekdanji lastniki preobremenjeni z zahtevnim štirinožnim prijateljem. Mnogi od teh imajo podobne značilnosti, na primer ameriški staford. Dobro se seznanite s preteklostjo psa in štirinožnega prijatelja spoznajte, preden se zanj odločite, saj lahko buldogi iz slabe vzreje ali tisti bolj »ostri«, predstavljajo velik izziv.
Želimo vam veliko veselja z vašim vsestranskim ameriškim buldogom!
Srednje velik zlati prinašalec obožuje otroke in je odličen družinski pes! Zelo je navezan na človeka, zato rabi malo nege in veliko vadbe.
Ubogljiv, naklonjen ljudem in prilagodljiv: srednje velik labradorec je izredno priljubljen družinski pes, čeprav ima kot prvotni delovni pes rad psihične in fizične izzive.
