Angleški buldog

Angleški buldog

Gleda mrko, je lenoben in smrči – „sanjskega partnerja“ si človek zagotovo predstavlja malo drugače. Vendar s svojim nezmotljivim šarmom ter prijaznim in nekoliko nerodnim načinom, angleški buldog v trenutku osvoji srce svojega lastnika.

Zgodovina in vzreja

Če pogledamo zgodovino angleškega buldoga, bo zagotovo hitro jasno, od kod prihaja to protislovje v njegovem bistvu. Redkokatera druga pasma je v toku zgodovine doživela tako velike spremembe kot buldog. Kratko rečeno: enkrat agresivna vzgoja „stroja za borbe“, ki se pogumno postavlja v vsakem boju, se je sprevrgla v vzgojo za zanesljivega, občutljivega družinskega psa, ki zavrača nasilje.

Gremo nazaj k njegovim začetkom: izvor za nastanek pasme leži že v 6.stoletju pred našim štetjem, ko so Feničani za namen trgovanja svoje molose pripeljali na britanske otoke in jih tam križali z ogromnimi, dogam podobnimi psmi. Zgodovinsko prvič so bili imenovani pod imenom „Bonddog“ oz. „Bolddog“ v 13. stoletju. Tako bi naj leta 1209 neustrašni psi spravili narazen dva bika, ki sta se borila. Zaradi navdušenja nad njihovo krepko naravo in pogumnim močnim ravnanjem, so pse kmalu redno imenovali „bikovski čekani“. Borba proti bikom je napravila močne pse tekom Srednjega veka zelo znane in jim prinesla končno ime, ki je še danes veljavno ime pasme psa „Bulldogge“. Posebno od 16. do 18. stoletja je bilo tako imenovano „Bull Baiting“ v Veliki Britaniji priljubljena družabna prireditev, pri kateri so ljudje pogosto stavili visoke zneske denarja. Kmalu so se povpraševanja od pasjih bojev napram bikom razširila na boje proti drugim velikim živalim, kot so medvedi, opice ali celo levi. Tudi čisti pasji boji, pri katerih se dva psa borita drug proti drugemu, so postali popularni v tem času. Buldog je veljal v tem času za čisto borbenega psa, pri katerem vzreja je bila osredotočena na lastnosti, ki so mu koristile v borbi. Medtem, ko sta bili poudarjeni značajski lastnosti pogum in agresivnost, je bil glede zunanjosti dan poudarek široki čeljusti in kolikor mogoče nazaj potegnjenem nosu, z namenom, da je pes pri ugrizu v bika prejel dovolj zraka.

Ko je vlada leta 1835 krute pasje borbe v Veliki Britaniji prepovedala, je tako bila tudi končana osnova za njihovo vzrejo. Nekoč priljubljeni borbeni pes je posledično temu skorajda izginil iz prizorišča. Verjetno bi izumrl, če ne bi takrat obstajali ljudje, ki so pod zunanjostjo vzrejenega psa za borbe, prepoznali prilagodljivega in ljubeznivega značaja buldoga in le to postavili v ospredje ponovnih prizadevanj za vzrejo. Tako so sredi 19. stoletja začeli z vzrejo novega tipa buldoga, ki se bi naj izkazal s svojo prijaznostjo in umirjenostjo in zavračal borbenost in agresivno vedenje. Leta 1864 je novo ustanovljeni „Bulldog Club“ predstavil prve standarde pasme. Kmalu potem je bil klub sicer razpuščen, vendar so ta standard v bistvu povzeli tudi v leta 1875 ustanovljenem klubu „Bulldog Club Incorporated“, ki je od takrat določal vzrejo angleškega buldoga. Zaradi njegove spretne selektivne vzreje je rejcem uspelo iz nekoč borbenega psa vzgojiti dobrega in ljubeznivega družinskega psa, ki je tudi v privatnih gospodinjstvih kmalu užival veliko priljubljenost. Prilagodljiv pes markantnega izgleda je postal spremljevalec britanskih gospodov in na tak način nacionalni pes Velike Britanije.

Žal je v teku zgodovine v vzreji živali prišlo do preobširne vzreje. Prevelik poudarek na značilnostih, kot so ekstremno velika glava, prekratek nos, zelo naguban obraz in prekratke sprednje noge so v nekaterih primerih vodile celo do mučenja. Poleg težav z dihanjem in plodnostjo, so široka ramena, prevelike glave in preozki boki pripeljali do tega, da pri večini na tak način vzgojenih psic naravni porod ni bil več možen. Število carskih rezov se je dvignilo za preko 80 odstotkov. Za preprečevanje te ekstremne vzreje in mučenja, je vodilni britanski klub Kennel Club – kljub množičnim protestom s strani številnih priznanih vzrediteljev – leta 2009 določil nov standard. V skladu s tem mora biti zdravje in dobrobit psa v prihodnosti v ospredju pri vzreji buldoga. FCI je prevzela ta, še danes veljaven standard oktrobra l. 2010.

Angleški buldog mladič

Izgled

Ogromna glava s kratkim smrčkom, širok prsni koš in vitek zadnji del ter resnično kratke noge označujejo buldoge še danes, vendar pri tem ne sme biti nobena značilnost tako prekomerno izrazita, da bi bil pes v svojem gibanju omejen ali celo bil napačno oblikovan. Čokato kompaktno telo mora izkazovati dobra razmerja. Četudi so posebno samci v razmerju do svoje majhne velikosti s 25 kg res težki, njihova hoja ne sme biti okorna. Idealen angleški buldog je aktiven pes brez vsake nagnjenosti k nabiranju maščob. Psi s prepoznanim oteženim dihanjem so glede na pasemski standard zelo nezaželeni.

Mali tanki uhlji buldoga, tako imenovani „rožni uhlji“, so postavljeni visoko nad očmi in so široko narazen. Rep je na značilno ozkem zadnjem delu nizko ležeč in na koncu zavit navzdol. Vraščen rep (rep odpirač) je zaradi zdravstvenih težav medtem prepovedan. Kratka in zelo fina dlaka buldoga je lahko barve bela, z madeži, rdečkasta, oker ali srnje rjava. Črna barva ni zaželena.

Lastnosti angleškega buldoga

Dejansko boste imeli vtis, da zunanjost tega pasemskega psa ne paše k vašemu karakterju. Njegova nesimpatična oblika in mrki izraz zavajata glede njegove prijazne in družabne narave. V ravnanju s svojimi ljudmi se kaže robusten angleški buldog celo zelo tenkočutnega, občasno celo občutljivega. Na preveč strog ton svojega lastnika reagira zelo občutljivo in se lahko posledično temu obnaša izzivalno. Četudi so buldogi ekstremno vdani psi, ki se zelo orientirajo po svojih ljudeh, so ohranili do neke mere svojeglavost. „Komandose“, ki so prestrogi ali, ki nimajo občutka, jih lahko buldogi celo ignorirajo. Tako so zapisali tudi v avstrijskem klubu buldogov, da so psi dobro vzgojljivi, če upoštevamo, da niso brezpogojno poslušni.

Ko človek enkrat osvoji srce buldoga in mu z dosledno, vendar ljubečo vzgojo nakazuje pot, se kljub trmi izkažejo kot lahko vodljivi in dobro vzgojljivi. Zaradi dobrovoljnega in mirnega značaja je buldog danes priljubljen družinski pes, ki ga človek lahko brez težav vzame povsod zraven – bodisi na kavo ali za prenočitev v hotelu. Buldogi so zelo ljubeči do otrok in se dobro vklopijo v družino z otroci. V najboljšem primeru so otroci že nekoliko večji, kajti pri razsajanju ali igri se lahko zgodi, da težek in močan pes podceni svojo velikansko moč in privede do nehotenega trčenja. Sam po sebi buldog sicer ne bi prišel na idejo razgrajanja naokoli, angleški buldogi so namreč nagnjeni k lenobnosti. Drugače kot dalmatinec ali Border Collie, sami po sebi ne bodo kazali pred svojimi ljudmi, da se želijo gibati. Potrebna je že motivacija in umetnost pregovarjanja, da ga privabite iz njegove udobne košare.

Ko je enkrat notranji strah premagan, je buldog večinoma z velikim navdušenjem tako pripravljen na "akcijo", da z igro najraje sploh ne bi več nehal. Velik slikar psov in kinolog Richard Strebel, še posebno vzreditelj buldogov, je že pred 100 leti zelo dobro zadel in opisal značajske lastnosti buldoga z naslednjimi besedami:

Osnovna temeljna značilnost značaja buldoga je dobrovoljnost, določena ravnodušnost, oboje pa le tako dolgo, dokler se mu nič slabega ne zgodi ali doživi, kar v nasprotnem primeru lahko sproži njegove speče strasti. Glede tega obstaja navidezno protislovje, človek tega ne more drugače razložiti, kot da ravnodušnost in strast nenadoma drug poleg drugega počivata. V izbruhu njegove strasti je ogromno vztrajnosti, prav tako v njegovi volji.“

Verjetno je ravno to protislovje, ki napravi buldoga tako nezamenljivega in ljubeznivega. Tako mrki in odločen na izgled, vendar dobrovoljen in zanesljiv v svojem vedenju. Lenoben in ravnodušen, istočasno pa aktiven in strasten, če le nekaj zbudi njegovo pozornost.

Angleški buldog 1

Nega in zdravje

Kratka gladka dlaka je zelo enostavna za nego. Za čiščenje zadošča posebna pasja rokavica, s katero vsake toliko časa potegnite preko dlake. Oči in nosne gube potrebujejo dnevno čiščenje in nego za preprečevanje infekcijskih bolezni.

Angleški buldogi so zelo občutljivi na vročino. Dolgotrajnim sprehodom se je potrebno v času največje vročine odpovedati. Pomembno je, da pes v tem času pije dovolj vode in se umakne v senco. Pri normalnih temperaturah je potreben en ali dva sprehoda na dan – pri čemer naj bo vsaj eden od obeh nekoliko daljši. Tudi, če buldog deluje nekoliko počasno: veliko gibanja in uravnotežena ter zdrava prehrana sta pomembni za preprečevanje žal pogosto nastale debelosti. Veliko buldogov se zato bori s težavami z dihanjem, to pomeni, da ne dobijo zraka in tudi smrčijo. Nadaljnje tipične bolezni so težave s kolki (HD), alergije, epilepsija ter „češnjeve oči“, tudi bolezen tretja očesna veka.

Če se boste odločili za nakup angleškega buldoga, povprašajte vzreditelja o možnih boleznih pasme in bodite pozorni, da so upoštevani novi pasemski standardi iz l. 2009. Le tako se boste izognili visokim računom veterinarja.

Prehrana angleškega buldoga

Prehrana angleškega buldoga naj bo vrsti primerna in uravnotežena. Psi so mesojedci in temu primerna naj bo tudi prehrana. Pasja hrana naj bo visoko kvalitetna in naj vsebuje visok delež mesa. Energijske potrebe psa so odvisne od večih dejavnikov, kot so na primer starost, raven aktivnosti, velikost in teža. Seveda je potrebno upoštevati tudi zdravstveno stanje psa. Psi, ki trpijo na primer za sladkorno boleznijo, potrebujejo posebno prehrano.

Glede na to, da so angleški buldogi nagnjeni k prekomerni telesni teži, je poleg redne telesne aktivnosti potrebno zagotoviti tudi primerno prehrano. Količina hrane naj bo v skladu z energijskimi potrebami psa in stopnjo telesne aktivnosti. Psi, ki so bolj telesno aktivni, imajo večje energijske potrebe kakor psi, ki raje ležijo doma na kavču. Da se izognete morebitnim zdravstvenim problemom, vam predlagamo, da vašega angleškega buldoga redno postavite na tehtnico. V naši spletni trgovini najdete posebno hrano za angleške buldoge, ki je po meri prilagojena potrebam vašega ljubljenčka.

Angleški buldog v vodi

Vzgoja in vzreja

Telesno in duševno zdrav angleški buldog je zelo prijeten družinski in spremljevalni pes, ki se enako dobro počuti v enoosebnem gospodinjstvu kot v veliki družini. Še en buldog v hiši, je za vsakega tega psa velika sreča – skupno življenje z mačkami pa lahko prej pripelje do težav.

Ljubezen njegovega skrbnika je temu res nezahtevnemu štirinožcu pomembnejša kot vse drugo. Bodisi v samskih stanovanjih ali družinskih hišah – angleški buldog je rad v ospredju in uživa nedeljeno pozornost svojih ljudi na polno paro. Če je pes prepričan v to ljubezen, je zelo miren in uravnotežen partner, ki čuti malo želje po delu in mu tudi hektika velikega mesta ne pride do živega. Svojega lastnika tako uči umirjenosti, vendar tudi prepričevanja, kajti potrebno je nekoliko umetnosti pregovarjanja, da spravite buldoga pred vrata. Lastnik te pasme naj bi bil v primerjavi s svojim psom ravno nasprotno: le, če imate vi sami veselje do športa in gibanja, vam bo uspelo vašega nekoliko lenobnega štirinožca motivirati za daljši sprehod ali igro na prostem in ga prepričati o prednostih telesne dejavnosti.

Navdušenec športa pa angleški buldog zagotovo ne bo nikoli. Ne le zato, ker veliko predstavnikov te pasme dobi premalo zraka, ampak, ker enostavno vidijo premalo smisla v skakanju čez ovire, če pa je bolj udobno sprehoditi se mimo. Temu resnično svojeglavemu značaju sicer prijaznega buldoga bodo njihovi lastniki naleteli tudi v drugih situacijah. Poleg dovolj izkušenj v reji psa naj imajo lastniki buldoga zato dovolj odločnosti in doslednosti, da bodo „trmasto pasjo glavo “ usmerili na želeno pot. Za uspešno partnerstvo z angleškim buldogom je priporočljivo imeti določen smisel za humor ter sposobnost tudi včasih zatisniti oči, kajti absolutne poslušnosti od tega psa ne morete pričakovati. Vzgojeni z veliko ljubezni in potrpljenja (in malih nagrad), se buldogi vendarle izkazujejo kot zvesti in zanesljivi spremljevalci, ki želje svojih ljudi z veseljem izpolnijo – dokler se jim seveda zdijo smiselne.

Preberite si tudi naš članek o Vzgoji psa mladiča.

Članki, ki so jih ostali uporabniki ocenili kot najbolj uporabne

Zlati prinašalec

Srednje velik zlati prinašalec obožuje otroke in je odličen družinski pes! Zelo je navezan na človeka, zato rabi malo nege in veliko vadbe.

Nemški ovčar

Nemški ovčar je ena najbolj priljubljenih delovnih psov na svetu, ki so zaradi svoje vsestranskosti, želje po učenju in zvestobi do lastnika tudi primerni kot družinski pes.

Borderski ovčar

Inteligenten in zahteven borderski ovčar (Border Collie) s srednje dolgo dlako je popoln pastirski pes in je zato le delno primeren za družinskega psa.