Nekateri ljudje so alergični na mačke - kaj pa storijo ljubitelji mačk, ki se kljub alergiji ne želijo odpovedati življenju s kosmatinko? Ali obstajajo hipoalergene pasme mačk? Preberite katere mačke so lahko primerne za alergike.
© Evrymmnt / stock.adobe.com
Če se ljudje z alergijo na mačke ne morejo odreči življenju s kosmatinkami, so pasme kot je sibirska mačka morda rešitev.
Ali alergija obstaja ali ne? Na temo alergij na mačke kroži nekaj napačnih predpostavk, ki jih bomo najprej podrobneje preučili.
Obstajale naj bi mačke, ki pri alergikih ne sprožajo alergijskih reakcij. Toda ta izjava ni povsem pravilna: v skladu z novimi znanstvenimi dognanji, vse doslej proučevane mačke, ne glede na pasmo, proizvajajo najpogostejši mačji alergen: encim »Fel d 1«.
Zaključek: antialergena pasma mačk ne obstaja.
Tudi domneva, da je mačja dlaka kriva za alergijo na mačke pri ljudeh, ne drži. Alergiki se namreč odzivajo na alergene, ki jih mačka sprošča s kožo, slino ali urinom.
Ker si mačke redno negujejo kožuh in premikajo jezik skozi dlako, te čiste živali porazdelijo alergene po dlaki.
Zaključek: Alergija na mačjo dlako torej ne obstaja.
Ker alergije na mačke pri ljudeh ne sproža dlaka, ampak ustrezen alergen, je tudi ta trditev napačna.
V tem kontekstu tudi dolžina dlake nima bistvenega pomena. Alergiki se lahko enako močno ali blago odzovejo na kratkodlake kot na dolgodlake pasme mačk. Res pa je, da lahko mačke z bujno dlako prek dlake hitreje raznašajo alergene po stanovanju.
Zaključek: Tudi brezdlake mačke, kot je sfinga sproščajo alergene, ki jih lahko prenesejo na ljudi.
Različne študije so primerjale količine alergenov različnih pasem mačk, ki lahko pri ljudeh povzročijo alergijo. Rezultati so pokazali, da se tvorba beljakovine Fel d 1 razlikuje med pasmami mačk, pa tudi med posameznimi mačkami.
Zdi se torej, da nekatere pasme tvorijo manj alergenov in so primernejše za alergike kot druge. Na možnost nastanka alergije naj bi vplivala tudi raven testosterona.
Načeloma lahko vsaka mačka pri alergikih sproži alergijsko reakcijo, tudi če velja za hipoalergeno. Kljub temu obstajajo pasme mačk, ki izločajo manj Fel d 1 kot druge.
Med drugimi sta to pasmi korniš reks in devon reks. V galeriji najdete še več mačk, ki bi lahko bile primerne sostanovalke za alergike. Med drugimi sta to pasmi korniš reks in devon reks. V galeriji najdete še več mačk, ki bi lahko bile primerne sostanovalke za alergike.
© Heidi Bollich / stock.adobe.com
© Svetlana Serdiukova / stock.adobe.com
© Elena Kovaleva / stock.adobe.com
© fantom_rd / stock.adobe.com
© Andrea / stock.adobe.com
Preiskave toksikologa prof. Dr. rer. pharm. Butersa, iz centra Helmholtz München, so pokazale, da določene mačke proizvajajo več alergenov kot druge.
Nekastrirane/nesterilizirane mačke na primer proizvajajo več alergenov kot kastrirane/sterilizirane. Tudi mačaki imajo praviloma večji alergijski potencial kot mačje samice.
Če ste alergik z zelo blagimi težavami, lahko ob upoštevanju higienskih standardov kot sta redno pranje rok in sesanje, živite z mačko. Zato je pomembno, da to temo podrobno preučite in izberete primerno žival z najmanjšim možnim sproščanjem alergenov.
V zavetišču za živali se lahko pozanimate, ali lahko tam preizkusite stik z mačkami – seveda le z ustreznimi previdnostnimi ukrepi, kot je inhalacijski sprej v torbi. Če tudi po več obiskih na mačko nimate reakcije, je ta žametna tačka morda prava za vas.
Če imate hudo alergijo na mačke, iz zdravstvenih in previdnostnih razlogov mačke ne smete posvojiti – saj lahko tudi tako imenovane hipoalergene mačke, ki so običajno primerne za alergike, sprožijo alergijske reakcije.
Če je želja po mački kljub temu neustavljiva, se lahko pri zdravniku pozanimate o hiposenzibilizaciji. Pri tem vam želimo veliko uspeha.
Če vam bo uspelo in boste uresničili svoje sanje o lastni mački, boste vse potrebne informacije za življenje s hišno mačko našli v reviji zoohit. V trgovini zoohit pa je na voljo vse, kar potrebujete za začetek življenja vaše nove mačke.
Viri:
Izobrazbo živinozdravnice sem pridobila na univerzi Justus Liebig v Giessenu, kjer sem pridobivala izkušnje na različnih področjih veterine kot so oskrba in zdravje drobnice, velikih živali, eksotičnih živali, kot tudi farmakologija, patologija in higiena hrane. Ob veterinarskem delu se ukvarjam tudi z lastno znanstveno disertacijo s ciljem boljše zaščite živali pred bakterijskimi patogeni. Poleg svojega veterinarskega znanja delim tudi lastne izkušnje kot lastnica psa in lahko razumem ter razjasnim morebitne strahove, težave ter druga pomembna vprašanja o zdravju živali.
