Pasje oči: Kako vidijo psi? 

Psu brez opozorila vržete žogo in se sprašujete, zakaj jo lahko brez težav ujame? Ali se morda sprašujete, kako lahko naši štirinožci ponoči vidijo, čeprav so barvno slepi? Pasje oči delujejo malce drugače kot pa človeške. Spodaj bomo navedli najpomembnejše razlike in odgovorili na vprašanje, kako vidijo psi.

Ali lahko psi vidijo barve?

Približno šest milijonov čepkov (senzoričnih celic) v našem človeškem očesu zaznava barve trikromatsko (latinsko: tri = tri in krom = barva). To pomeni, da zaznavamo osnovne barve: rdečo, modro in zeleno. Če so na primer istočasno vzdraženi čepki za rdečo in modro barvo, bomo svetlobo dojemali kot vijolično. Tako lahko na primer vidimo tudi barve, kot sta oranžna in turkizna.

Dikromatske oči (lat. di = dva) pa delujejo drugače. Rdečo in zeleno barvo namreč ne morejo zaznavati tako intenzivno. Zato lahko razlikujejo samo med modro in rumeno. Ker psi slabo vidijo različne barve, se bolj osredotočajo na osvetljenost predmetov.

V svoji mrežnici (retini) imajo veliko paličic. Paličice zaznavajo svetlost, še zlasti v temi. Psi vodniki namreč ne vidijo, ali na semaforju gori rdeča ali zelena luč. Zato se osredotočajo na svetlost semaforja.

Kako psi zaznavajo premike?

Palice v mrežnici so senzorične celice, ki so specializirane za zaznavanje svetlobe. Njihova naloga je, da razlikujejo med svetlobo in temo.

Paličice prav tako določajo frekvenco utripanja. Na podlagi ponavljajočih se svetlo-temnih sprememb lahko sliko dojemajo kot enotno sliko. Pri ljudeh je ta frekvenca približno 60 dražljajev na sekundo. Pri naših štirinožcih pa je ta številka bistveno višja. Zato lahko psi veliko bolje zaznajo premikajoče se predmete, kot je leteča žoga.

V nasprotju pa negibčne predmete veliko težje opazijo. Če se na polju skrijete tako, da stojite povsem pri miru, vas bo pes našel s pomočjo svojega dobrega voha. Vizualno vas bo prepoznal šele, ko se boste premaknili. Pasje oči se ne morejo kosati s sluhom in vohom.

Kako so pasje oči zgrajene?

Pasje oči so zgrajene na enak način kot človeške. Zapleten organ vida lahko na splošno delimo na sprednji, srednji in zadnji del:

Zunanja plast daje očesu obliko in je sestavljena iz beločnice in prozorne roženice, ki je neposredno pred zenico. Roženica zaradi svoje močne ukrivljenosti vpliva tudi na ločljivost očesa, kar močno vpliva na vid.

Srednja plast očesa se imenuje uvea. Razdeljena je na šarenico, ciliarnik in žilnico: Šarenica daje pasjemu očesu barvo in lahko s pomočjo svojih mišic zoži ali razširi zenico. Tako uravnavajo vpad svetlobe v oči. Ciliarnik uravnava napetost leče in spremembe lomnosti očesa. Poleg tega proizvaja prekatno vodico, ki uravnava očesni tlak in delovanje žilnice, ki oskrbuje določena tkiva s pomembnimi hranili.

Mrežnica, ki leži za za steklovino, je sestavljena iz številnih celičnih plasti. Različne vrste celic, vključno s paličicami in čepki, omogočajo tanki mrežnici, da zazna svetlobo in barvo. Vsak dražljaj se preko optičnega živca prenese v možgane. Šele možgani zaznajo barvo ali svetlost dražljaja in psu prikažejo sliko.

Pogoste bolezni pasjih oči

Žal lahko zbolijo tudi oči naših štirinožcev. Jasni znak obolenja oči so pordele oči ali oviran vid. V tem primeru čim prej obiščite veterinarja.

Najpogostejše bolezni oči pri psih so naslednje:

• zelena mrena (glavkom) kot poškodba optičnega živca, ki jo povzroči povečan intraokularni tlak
• siva mrena (katarakta) je posledica patološke motnje leče
• delno boleče vnetje notranjega očesa (uveitis)
• Češnjevo oko (cherry-eye): Povečanje in prolaps žmurka
• Razrahljanje leče (dislokacija leče)

Viri:
vitomalia.com
tierauge.de
tierklinik-hofheim.de