© otsphoto / stock.adobe.com
Psu brez opozorila vržete žogo in se sprašujete, zakaj jo lahko brez težav ujame? Ali se morda sprašujete, kako lahko naši štirinožci ponoči vidijo, čeprav so barvno slepi? Pasje oči delujejo malce drugače kot pa človeške. Spodaj bomo navedli najpomembnejše razlike in odgovorili na vprašanje, kako vidijo psi.
Približno šest milijonov čepkov (senzoričnih celic) v našem človeškem očesu zaznava barve trikromatsko (latinsko: tri = tri in krom = barva). To pomeni, da zaznavamo osnovne barve: rdečo, modro in zeleno. Če so na primer istočasno vzdraženi čepki za rdečo in modro barvo, bomo svetlobo dojemali kot vijolično. Tako lahko na primer vidimo tudi barve, kot sta oranžna in turkizna.
Dikromatske oči (lat. di = dva) pa delujejo drugače. Rdečo in zeleno barvo namreč ne morejo zaznavati tako intenzivno. Zato lahko razlikujejo samo med modro in rumeno. Ker psi slabo vidijo različne barve, se bolj osredotočajo na osvetljenost predmetov.
V svoji mrežnici (retini) imajo veliko paličic. Paličice zaznavajo svetlost, še zlasti v temi. Psi vodniki namreč ne vidijo, ali na semaforju gori rdeča ali zelena luč. Zato se osredotočajo na svetlost semaforja.
Palice v mrežnici so senzorične celice, ki so specializirane za zaznavanje svetlobe. Njihova naloga je, da razlikujejo med svetlobo in temo.
Paličice prav tako določajo frekvenco utripanja. Na podlagi ponavljajočih se svetlo-temnih sprememb lahko sliko dojemajo kot enotno sliko. Pri ljudeh je ta frekvenca približno 60 dražljajev na sekundo. Pri naših štirinožcih pa je ta številka bistveno višja. Zato lahko psi veliko bolje zaznajo premikajoče se predmete, kot je leteča žoga.
V nasprotju pa negibčne predmete veliko težje opazijo. Če se na polju skrijete tako, da stojite povsem pri miru, vas bo pes našel s pomočjo svojega dobrega voha. Vizualno vas bo prepoznal šele, ko se boste premaknili. Pasje oči se ne morejo kosati s sluhom in vohom.
Kot sorodniki volka lahko psi vidijo tudi ob mraku ali v temi. To je evolucijsko zelo pomembno, saj volkovi običajno lovijo ponoči in morajo svoj plen tudi dobro videti.
Kako pa lahko psi vidijo v temi? Poleg velikega števila paličic v mrežnici ima njihovo oko tudi polmesečasto odbojno plast tapetum lucidum (lat. sijoča preproga). Gre za kristalom podobne strukture, ki se nahajajo v žilnici. Lahko odbijajo svetlobo, ki vstopa v oko. To stimulira senzorične celice.
Ta pojav lahko opazujemo ponoči, ko z žarometi avtomobila obsvetimo oči potepuškega psa ali drugih živali, kot je na primer srna. Pri psih je tapetum lucidum običajno rumene ali modro-zelene barve.
© raymond allan/EyeEm / stock.adobe.com
Pasje oči so zgrajene na enak način kot človeške. Zapleten organ vida lahko na splošno delimo na sprednji, srednji in zadnji del:
Zunanja plast daje očesu obliko in je sestavljena iz beločnice in prozorne roženice, ki je neposredno pred zenico. Roženica zaradi svoje močne ukrivljenosti vpliva tudi na ločljivost očesa, kar močno vpliva na vid.
Srednja plast očesa se imenuje uvea. Razdeljena je na šarenico, ciliarnik in žilnico: Šarenica daje pasjemu očesu barvo in lahko s pomočjo svojih mišic zoži ali razširi zenico. Tako uravnavajo vpad svetlobe v oči. Ciliarnik uravnava napetost leče in spremembe lomnosti očesa. Poleg tega proizvaja prekatno vodico, ki uravnava očesni tlak in delovanje žilnice, ki oskrbuje določena tkiva s pomembnimi hranili.
Mrežnica, ki leži za za steklovino, je sestavljena iz številnih celičnih plasti. Različne vrste celic, vključno s paličicami in čepki, omogočajo tanki mrežnici, da zazna svetlobo in barvo. Vsak dražljaj se preko optičnega živca prenese v možgane. Šele možgani zaznajo barvo ali svetlost dražljaja in psu prikažejo sliko.
Žal lahko zbolijo tudi oči naših štirinožcev. Jasni znak obolenja oči so pordele oči ali oviran vid. V tem primeru čim prej obiščite veterinarja.
Najpogostejše bolezni oči pri psih so naslednje:
Viri:
Izobrazbo živinozdravnice sem pridobila na univerzi Justus Liebig v Giessenu, kjer sem pridobivala izkušnje na različnih področjih veterine kot so oskrba in zdravje drobnice, velikih živali, eksotičnih živali, kot tudi farmakologija, patologija in higiena hrane. Ob veterinarskem delu se ukvarjam tudi z lastno znanstveno disertacijo s ciljem boljše zaščite živali pred bakterijskimi patogeni. Poleg svojega veterinarskega znanja delim tudi lastne izkušnje kot lastnica psa in lahko razumem ter razjasnim morebitne strahove, težave ter druga pomembna vprašanja o zdravju živali.
