Pritlikavi šnavcer s svojo grobo dlako in košato brado ter obrvmi je pritlikava različica standardnega šnavcerja. Po vzdržljivosti, pozornosti in pogumu pa se ta mali pes nikakor ne razlikuje od svojega velikega brata.
© Dotana / stock.adobe.com
Za pritikavega šnavcerja so značilni njegova košata brada in obrvi.
Pritlikavi šnavcer je svoj tipičen šnavcerski izgled in značilno šnavcersko naravo podedoval od svojih velikih bratov in sester. To v glavnem zadeva njegovo bujno brado in debele ter dolge obrvi, ki nekoliko štrlijo preko njegovih oči. Veliki, standardni in pritlikavi šnavcerji imajo močno telo, ki je bolj čokato in ima nagnjen hrbet ter grobo zgornjo dlako, ki leži tesno ob telesu.
Zraste od 30 do 35 cm v višino, tehta pa med 5,5 in 9 kg.
V primerjavi z drugimi šnavcerji je pritlikavi šnavcer veliko bolj barvit. Poleg najbolj priljubljene šnavcerske barve salt-and-pepper (sol in poper) in povsem črne, lahko pritlikavega šnavcerja najdemo tudi v srebrno črni in povsem beli barvi. Barvne odtenke lahko povzamemo takole:
Parti šnavcer (tudi schecken šnavcer) je priljubljena in dobro poznana pasma v ZDA. Parti označuje katero koli barvo na beli, vključno z rjavo in čokoladno, saj vsebujeta parti gen. V nasprotju s standardom FCI pa Ameriški kinološki klub (AKC) ne prepozna teh barvnih odtenkov.
© pisotckii / stock.adobe.com
Na kratko lahko pritlikavega šnavcerja opišemo kot živahnega, pametnega, hrabrega, včasih trmoglavega, a hkrati prijateljskega in prijaznega. V tem pogledu je zelo podoben svojima velikima bratoma, standardnemu in velikemu šnavcerju, a glede na njegovo malo velikost je presenetljivo, kako vztrajen, inteligenten in neustrašen je ta dojenček družine šnavcerjev.
Po naravi je izjemno pozoren, svojemu lastniku pa zanesljivo poroča o vsakem neznanem hrupu. Zaradi tega je hkrati dober pes čuvaj, ki se lahko kosa z drugimi čuvajskimi psi. Tudi do neznancev in tujcev se v skladu s svojo naravo obnaša nekoliko zadržano.
Samoumevno je, da je ustrezna nega enako pomembna kot zdrava prehrana. Pri šnavcerjih je nega nekoliko bolj zamudna kot pri nekaterih drugih pasmah, saj moramo njegovo grobo dlako redno krtačiti in jo postriči dva- do štirikrat na leto. Za striženje lahko pokličete salon za pse ali se obrnete na veterinarja ali pa se naučite, kako psa postriči sami, da boste to v prihodnje lahko opravljali doma.
S primerno opremo in nekaj vaje, ki jo lahko pridobite na primer s posebnim tečajem, vam to ne bi smelo predstavljati prevelikih težav. Poleg tega pritlikavemu šnavcerju redno strizite brado in preverjajte njegove oči, ušesa ter kremplje. Dobra novica za alergike je, da šnavcerji skorajda ne izgubljajo dlake, ki se jim v različnih letnih časih ne spreminja. Zato so primerni tudi za lastnike z lažjo obliko alergije na pasjo dlako.
Natančne prehranske potrebe se od psa do psa zelo razlikujejo, saj so, tako kot pri ljudeh, njihove potrebe po kalorijah in hranilih odvisne od starosti, spola, teže in stopnje aktivnosti. Na primer, mlad pes, ki preživi več ur na prostem ali se ukvarja s pasjim športom, potrebuje več beljakovin kot starejši pes, ki najbolj uživa v preživljanju časa na kavču. Če želite izvedeti, katera je najboljša hrana za vašega psa, se lahko posvetujete z veterinarjem ali strokovnjakom za prehrano živali.
Pritlikavi šnavcerji so ena najbolj priljubljenih pasem psov po vsem svetu, nenazadnje tudi zaradi njihove priročne velikosti, ki nam omogoča, da bivajo tudi v manjših stanovanjih. Vendar pa ne pozabite, da imajo razmeroma veliko potrebo po gibanju. Pritlikavi šnavcerji potrebujejo več ur vadbe na dan, pa naj gre za dolge sprehode na prostem, spremljanje lastnika pri teku ali kolesarjenju ali pa se ukvarjanje pasjim športom. Pritlikavi šnavcer se bo dobro počutil v stanovanju samo, če mu pomagamo izpolniti to potrebo.
Čeprav je velik samo od 30 do 35 cm pa ima pritlikavi šnavcer visoke zahteve po telovadbi. Pa naj gre za sprehode, igre prinašanja in iskanja, vohljanje, tek, plavanje ali kolesarjenje: ti živahni psi se ne bodo naveličali gibanja. Vedno iščejo zaposlitev, zato poležavanje na kavču ni ravno za njih. Vseeno pa se hitro prilagodijo razmeram, so ljubeznivi in se tudi radi crkljajo.
Ker je ta pes zelo aktiven in se rad veliko giblje, mora biti njegov lastnik isti. Starejši ljudje, ki se ne morejo več toliko gibati, ali ljudje, ki so dolgo v službi in nimajo veliko prostega časa za športne aktivnost s svojim psom niso ravno primerni za pritlikavega šnavcerja. Ljubitelji psov, ki imajo čas in so motivirani za opravljanje aktivnosti s svojim živahnim štirinožcem in se hkrati sami ukvarjajo s športom, se bodo zagotovo razveselili igrivega ter inteligentnega pritlikavega šnavcerja.
Ta pasma je primerna tudi za družine z otroki. Pritlikavi šnavcer je običajno tesno povezan s svojo družino – bodisi otrokom ali odraslim.
Zaradi svoje v ljudi usmerjene narave, inteligence in želje po učenju je pritlikavi šnavcer hvaležen in ubogljiv učenec. Seveda vedno pod pogojem, da je fizično in psihično spustil svojo paro.
Če za to ne poskrbimo, bo zagotovo pokazal svojo trmasto plat. Če mu lastnik naloži premalo nalog, bo trmasti in pameten pritlikavi šnavcer poiskal nekaj, kar lahko počnem sam. Vseeno mu bo, če bo s tem razjezil družino ali ne.
Predpogoj za prijetno življenje s pritlikavim šnavcerjem in njegovimi prevladujočimi težnjami sta dobra socializacija in dosledni trening. Predvsem kot mladiča mu previdno predstavite čim več različnih živali, ljudem, vozilom in hrupom – le tako se bo naučil, kako se mirno soočiti z različnimi situacijami v vsakdanjem življenju.
Prav tako mu že na začetku jasno postavite meje, kdaj lahko glasno laja in kdaj ne sme. Poleg doslednosti in ustreznega znanja boste potrebovali še predvsem ljubezen in potrpežljivost. Pritlikavi šnavcerji so zelo občutljivi psi, ki jih pretirana resnost ali celo nasilje izjemno vznemirita.
Pritlikavi šnavcer je v bistvu zelo trpežen in močan. Pomanjkljivosti ali ranljivosti, s katerimi se spopadajo številni drugi pritlikavi psi, pri malem šnavcerju ne poznamo.
Na srečo se pri pritlikavih šnavcerjih redko pojavijo resne in za pasmo značilne bolezni. Nadležna stvar, vendar ne življenjsko nevarna, je pomanjkanje tvorbe solz, ki lahko vodijo do vnetja in okužbe oči.
Pritlikavega šnavcerja občasno zbadajo tudi druge težave z očmi, kot je PRA (progresivna atrofija mrežnice). Poleg tega so pri šnavcerjih znani redki primeri epilepsije in PL (luksacije kolenske pogačice).
Z dobro nego in odgovornim zdravstveno skrbjo lahko pritlikavi šnavcerji zlahka živijo do 14 let.
Čeprav je bilo pri vzreji pritlikavih šnavcerjev (zlasti v ZDA) opravljenih veliko poskusov in se poleg “pritlikave velikosti” vzrejajo tudi kontroverzni zelo majhni (Toy Size) in (Teacup Size) pritlikavi šnavcer, pa ta pes ni v Evropi nikoli bil moden pes.
Ugledni rejci, ki vzrejo po standardu FCI, se izogibajo vzreji miniaturne velikosti ”Toy Size” in se namesto tega osredotočajo na vzrejo zdravega, trpežnega in močnega pritlikavega šnavcerja.
© Andrey Tarakanov / stock.adobe.com
Nikoli ne zaupajte dvomljivim ponudbam, ki ponujajo mladičke po “ugodnih cenah” brez dokazila o njihovem rodovniku. Samo pri uglednem rejcu boste prejeli zagotovilo, da ima vaš pes zdrav genski material, da so opravljena vsa priporočena cepljenja in preventivni zdravstveni pregledi ter da je vaš pes bil v ključnih prvih tednih življenja dobro vzgajan in socializiran.
Pritlikavi šnavcer uglednega rejca stane od 1.200 do 1.500 evrov.
Ciljna vzreja pritlikavega šnavcerja z grobo dlako se je začela okoli leta 1880 na območju Frankfurta na Majni. Na podlagi srednje velikega šnavcerja naj bi ustvarili majhnega psa, ki bi po videzu in značaju popolnoma ustrezal svojemu velikemu bratu.
Majhno velikost grobodlakega pinča, kot so pasmo na začetku poimenovali, so rejci verjetno dosegli s križanjem opičjih in srninih pinčev.
Leta 1888 je bil uradno registriran prvi pritlikavi šnavcer. Čeprav so tega malega psa sprva zasenčili njegovi veliki bratje, je mali šnavcer po drugi svetovni vojni osvojil srca številnih ljubiteljev psov, ko se je v 50. letih 20. stoletja močno promovirala vzreja malih psov.
Šnavcerjevi predniki so bili odporni, pogumni, inteligentni in pozorni. Kajti kot psi kmetov in furmanov naj ne bi le odganjali podgan ter miši stran od hiše, dvorišča in koče, temveč tudi odganjali tatove in druge nepovabljene goste.
Morali so biti vzdržljivi, da so lahko spremljali furmane na njihovih potovanjih, prav tako pa so potrebovali vremensko odporen ter trpežen kožuh. Zaradi svoje raznolike uporabe kot lovci na podgane, hlevski psi in psi čuvaji so šnavcerji ob koncu 19. stoletja postali zelo priljubljeni.
V njegovi domovini Nemčiji, natančneje v Baden-Württembergu in na Bavarskem, je imela tedaj skoraj vsaka vas tako pasmo psa.
Zaradi hitrega učenja, igrive narave in tesne povezanosti z lastnikom se pritlikavi šnavcerji zelo radi učijo.
Vadbo obravnavajo kot nekakšno igro in se ji z veseljem pridružijo, če je le dovolj raznolika. Če pa je vadba vedno enaka, boste kaj kmalu spoznali njegovo trmo. Toda s pravim pristopom boste v tej pasmi našli čudovitega psa spremljevalca, s katerim se boste neizmerno zabavali in hkrati poskrbeli, da se bodo vlomilci bali vaše hiše.
Srednje velik zlati prinašalec obožuje otroke in je odličen družinski pes! Zelo je navezan na človeka, zato rabi malo nege in veliko vadbe.
Ubogljiv, naklonjen ljudem in prilagodljiv: srednje velik labradorec je izredno priljubljen družinski pes, čeprav ima kot prvotni delovni pes rad psihične in fizične izzive.
