© Kseniia / stock.adobe.com
Multum in parvo – ta znana latinska besedna zveza odlično opisuje mopsa, saj se v njegovem majhnem telesu pravzaprav skriva velik pes! S svojo duhovitostjo, inteligenco in globino bo mops vedno razveseljeval svojega lastnika.
Mops je pravi klovn med psi. Ljudem ne pričara nasmeha na obraz le s svojim hecnim izrazom, ploskim gobcem in velikimi črnimi očmi, temveč tudi s svojim smislom za humor. Vsak dan bo z novimi norčijami nasmejal svojega lastnika! Čeprav ima kratke noge, je mops zelo igriv in energičen. Mops vas bo vedno zabaval, četudi z njim ne boste mogli tekmovati v preskakovanju ovir ali se odpraviti na daljši tek. Mops je včasih tudi prefinjen pes, ki ima rad mir in uživa v dremežu na svoji postelji, kavču ali pa lastnikovih kolenih. Vsekakor pa mopsa ne moremo označiti za lenuha – en trenutek je lahko miren in zaspan, spet drug trenutek pa lahko teka po stanovanju. Močno bo mahal s svojim repom, vohljal po hiši in bo na splošno izjemno vesel. Ta pasma je vselej vesela, prijazna in z velikim navdušenjem srečuje ljudi ter druge živali.
Mops ima veliko srce in bo svojega lastnika imel nadvse rad ter ga nikoli ne bo hotel zapustiti. Mops vam bo sledil na vsakem koraku in se bo izkazal za neverjetno zvestega spremljevalca, čeprav je lahko včasih tudi trmast, še posebej, če mu ne namenite dovolj pozornosti! V takšnem primeru ga bo popadla jeza in se bo delal, da vas ne mara – toda kaj kmalu vas bo spet zabaval. Ta vesela pasma ne pozna lajanja ali agresivnega vedenja, vendar pa lahko zaradi tega v določenih situacijah podcenjuje nasilje ali nevarnost. Pogumni mops se redkokdaj prestraši, morda celo zato, ker je v sorodu z veliko nemško dogo!
© sushytska / stock.adobe.com
Že na prvi pogled lahko vidite, da se v tem malem psu skriva močan pes. Mops je zelo kompakten, njegovo telo pa je močno in mišičasto. Ima raven hrbet v kockasti obliki in ne sme imeti prenizke oz. predolge noge. Psa ne smemo imeti za težkega ali predebelega, saj standard pasme FCI navaja, da je idealna teža mopsov od 6,3 do 8,1 kg. Čeprav standard ne določa natančne višine vihra, pa ta ne sme presega 35 cm.
Glede na njegovo telo je njegova glava dokaj velika. Kratek gobec in ploščat črni nos s široko odprtimi nosnicami sta glavni značilnosti te pasme. Leta 2010 so odstranili zahtevo po stisnjenem nosu in debelem nosnem pregibu, ki v celoti prekrije nos. Prekomerno gubanje nosnega mostička pa so v nekaterih državah označili za mučenje. Globoke gube ne smejo preveč ovirati nosi ali oči. Po spremembah standarda leta 2010, črne oči mopsa, ki imajo nekoliko žalosten izraz, ne smejo štrleti navzven.
Njegova ušesa morajo biti nagnjena naprej, pri čemer se njihova konica skoraj dotika okrogle glave. Poleg teh ”gumbastih ušes”, ki so med standardi najbolj priljubljena, ima lahko pasma tudi ”cvetna ušesa”, ki so upognjena nazaj in razkrivajo notranjost ušes.
Gladka, kratka in sijoča dlaka je v eni barvi in se glede na standarde lahko pojavlja v štirih različnih odtenkih: črnem, srebrno-sivem, mareličnem in svetlo rjavem. Vzorec na glavi, maska, pege na čelu in licih pa morajo biti jasno nasprotje osnovni barvi. Morajo biti čisti in čimbolj črni. Poleg odobrenih odtenkov pa obstajajo neuradni rejci, ki standardov ne upoštevajo in poskušajo dobiti različne barvne različice. V redkih primerih lahko mopse najdemo v rjavi, sable, merle in pisanih barvah. Toda v takih primerih se psa ne bo priznalo kot rodovniškega psa.
© Andrea Mayer / stock.adobe.com
Čeprav pasma glede na standard velja za angleško pasmo, pa mops izvira iz Kitajske, kjer so ga vzrejali pred več kot 2000 leti. Zato ga FCI še vedno umešča v skupino molosov.
Božanje mopsov v kitajskem cesarstvu je veljalo za pravi privilegij, saj so psa imeli za cesarskega psa, ki se ga je lahko dotaknil samo cesar. Ti psi so uživali v zelo razkošnem življenju in pogosto so jih varovali telesni stražarji. Mopse so ljudstvu podarili samo takrat, ko ga niso mogli uporabiti za parjenje, in še v tem primeru je bila njegova cena precejšnja. Pse je okrog leta 1500 na Nizozemsko pripeljalo podjetje Dutch East India Company in psa razširilo med številne evropske plemiške družine, kjer je mops postal priljubljena žival bogatih dam.
Med industrializacijo in propadom plemiških hiš so na mopsa kmalu pozabili.
Mops ni izumrl samo zaradi britanskih rejcev, ki so ga okoli leta 1900 vrnili med ljudi in ga hitro spet razširili po svetu. Čeprav ljudje mopse vidijo kot lene, dolgočasne in pohlepne pse, pa pri mnogih ljubitelji ostaja še vedno priljubljena pasma.
Potencialni kupci bodo za rodovniškega mopsa odšteli pošteno vsoto denarja. Če žival kupite od priznanega rejca, boste ta denar dobro vložili, saj boste prejeli zdrave in močnega mopsa, s katerim ne boste imeli veliko težav, kar se tiče financ. Ne pozabite, da odgovorni rejci postavljajo zdravje in dobro počutje svojih živali na prvo mesto ter da s ceno mladička komajda pokrijejo svoje stroške. Rejec bo odštel veliko denarja, da bo opravil potrebne analize pred parjenjem, priskrbel kakovostno hrano za matere in mladičke ter podpiral mladičke v njihovem obdobju zgodnje rasti. Rejci lahko hitro zaslužijo samo na ”pasjih farmah”, kjer psi ne opravljajo veterinarskih pregledov in nimajo dokumentov o rodovništvu. Zaradi zdravja živali se izogibajte takšnim nakupom. Če je rodovniški mops za vas predrag, preglejte tudi lokalna zavetišča za živali!
Kljub najboljšim prizadevanjem rejcev za vzrejo zdravih in trpežnih psov, pa mopsi trpijo za različnimi boleznimi. Večina teh bolezni se je pojavila zaradi prekomernega razmnoževanje mopsov s ploskim nosom in globokimi gubami, ki so jih ljudje imeli za modne dodatke. Mopsi lahko imajo težave z dihanjem zaradi kratkega gobca, ki jim zelo zoži zračni kanal. Še danes se predstavniki borijo proti temu ”lepotnemu trendu”. Njegovo znamenito smrčanje je posledica premehkega neba v ustih in tudi oči, ki smo jih do nedavnega imeli za slavni simbol mopsov, pogosto trpijo zaradi vnetja roženice in razjed.
Rejska prizadevanja v zadnjih letih in spremembe standarda leta 2010 nam dajejo upanje, da bo število teh bolezni v prihodnjih letih upadlo.
© Anastasiia / stock.adobe.com
Mopsovo zdravje ni odvisno samo od reje, temveč tudi od nege in izbrane prehrane. Z ustrezno nego lahko preprečimo številne bolezni ali pa jih vsaj zgodaj odkrijemo.
Pri tem igra ključno vlogo prehrana. Hrana naj vsebuje kakovostno meso, majhno količino zelenjave in zelo malo žit. Izogibajte se sladkorju in poskrbite, da bo vaš mops prejel potrebna hranila in vitamine. Z uravnoteženo prehrano boste svojemu psu pomagali ohranjati zdravo telesno težo, saj je ta pasma nagnjena k hitremu pridobivanju telesne teže, če jo hranimo z napačno hrano.
Hrano mu razdelite na tri majhne obroke, ki mu jih vsak dan ponudite ob približno istem času. Pes se bo na to hitro navadil in bo lačen samo pred obrokom. Hrana naj bo sobne temperature, da ne boste obremenjevali njegovega želodca, hkrati pa mu po obroku zagotovite nekaj časa za počitek, preden se podate na sprehod.
Preverite našo hrano za mopse!
Zdravje zahteva veliko nege. Mops ima zelo veliko dlake, zato ga moramo redno krtačiti. Očistiti mu moramo tudi ušesa in oči, gube na glavi ter obrazu pa naj bodo čiste in suhe.
Ostala nega je zelo preprosta: ne rabi veliko prostora ali veliko vadbe. Mopsi veliko spijo, nimajo lovskega nagona in so lahko učljivi, saj so zelo zvesti. S svojim mopsom se veliko igrajte, da ga spodbudite k gibanju in tako preprečite lenobo in prekomerno telesno težo. Ustvarite si dnevno rutino, ki naj vključuje sprehode in kratke igre. Če ga boste pravilno motivirali, bo mops postal zelo živahna in igriva žival! Če vam bo ostalo kaj odvečnega časa, pa vam bo mops z veseljem zaspal na kolenih!
Srednje velik zlati prinašalec obožuje otroke in je odličen družinski pes! Zelo je navezan na človeka, zato rabi malo nege in veliko vadbe.
Ubogljiv, naklonjen ljudem in prilagodljiv: srednje velik labradorec je izredno priljubljen družinski pes, čeprav ima kot prvotni delovni pes rad psihične in fizične izzive.
